Pontevedra 1925 in pet prvih sobot

Jezusovo in Marijino naročilo

Ko je bila Lucija v mestu Pontevedra v Španiji pri sestrah dorotejkah v postulatu, da bi se pripravila na redovniško življenje, je 10. decembra 1925 v svoji mali sobi videla Marijo z Jezuščkom v naročju. Marija ji je dala naročilo glede širjenja zadostilne pobožnosti petih prvih sobot in obljubila tistim, ki jo bodo obhajali, milost zveličanja. To je vélika obljuba Marijinega brezmadežnega Srca. To obljubo je Marija napovedala Luciji že 13. julija 1917, v drugem delu fatimske skrivnosti. Kot smo že videli, je Marija med drugim rekla:

»Da bi to preprečila [drugo svetovno vojno, lakoto in preganjanje Cerkve ter svetega očeta], (…) bom prišla prosit za posvetitev Rusije mojemu brezmadežnemu Srcu in za zadostilno obhajilo na prve sobote.«

To besedilo razodeva, da obhajanje prvih sobot na fatimski način (skupaj s posvetitvijo Rusije) ni le sredstvo zveličanja, ampak tudi pot do svetovnega miru.

Konec leta 1927 je videnje v Pontevedri in véliko obljubo zveličanja po naročilu duhovnega voditelja patra Aparicia DJ, v tretji osebi, zapisala takole:

Vidkinja je 13. junija 1917 prosila Marijo, da bi jih »vzela v nebesa. Presveta Devica je odgovorila:

'Da, Jacinto in Frančiška bom vzela kmalu. Ti pa ostaneš tu še nekaj časa. Jezus hoče s tvojim sodelovanjem doseči, da me bodo ljudje spoznali in ljubili. Na svetu hoče vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca. Tistemu, ki se je bo oklenil, obljubim zveličanje in te duše bo Bog ljubil kakor cvetlice, s katerimi krasim njegov prestol.'

'Bom ostala tu sama?' je z žalostjo rekla.

'Ne, hčerka. Jaz te ne bom nikoli zapustila. Moje brezmadežno Srce bo tvoje pribežališče in pot, ki te bo vodila k Bogu.'

Dne 10. decembra 1925 se ji je prikazala Presveta Devica v svetlečem oblaku in ob strani držala Jezuščka. Presveta Devica mu je položila roko na ramo in pokazala s trnjem obdano srce, ki ga je držala v drugi roki. Jezušček je istočasno rekel:

'Imej sočutje do Srca tvoje presvete Matere, obdanega s trni, s katerimi ga nehvaležni ljudje nenehno prebadajo, ne da bi kdo napravil eno samo spravno dejanje, da bi jih izvlekel.'

Nato je Presveta Devica rekla:

'Hčerka moja, glej moje Srce, obdano s trni, katerega nehvaležni ljudje nenehno prebadajo s svojimi kletvami in nehvaležnostmi. Vsaj ti si prizadevaj, da me tolažiš, in jim povej, da bom vsem tistim, ki se bodo pet mesecev, vsakokrat na prvo soboto, spovedali, prejeli sveto obhajilo, zmolili rožni venec in mi petnajst minut v premišljevanju petnajstih skrivnosti rožnega venca delali družbo v spravo za grehe, v njihovi smrtni uri stala ob strani z vsemi potrebnimi milostmi za zveličanje njihovih duš.'«

Sobota kot Marijin dan

Devici Mariji je posvečena vsaka sobota. V Direktorij za ljudske pobožnosti in liturgijo je zapisano: »Med dnevi, ki so posvečeni blaženi Devici, izstopa sobota, ki je povzdignjena na stopnjo spomina svete Marije. Ta spomin gotovo sega v karolinško dobo (9. stoletje).« Sobota je »spomin blažene Device, njene materinske drže in drže učenke, ki je na veliko soboto, ko je Kristus ležal v grobu, edina močna v veri in upanju ter je edina med vsemi učenci čuječe pričakovala Gospodovo vstajenje.« Sobota je »preludij in uvod v obhajanje nedelje, ki je glavni praznik in tedenski spomin na Kristusovo vstajenje; je znamenje vsakega tedna, da je 'Devica nenehno navzoča in delujoča v življenju Cerkve'.

Tudi ljudska pobožnost je pozorna na ovrednotenje sobote kot Mariji posvečenega dneva« (CD 102, 188).

Posebej so poudarjene prve sobote vsakega meseca. Treba je razlikovati dvoje: pobožnost prvih sobot na splošno in pobožnost petih prvih sobot na fatimski način. Pobožnost prvih sobot vsakega meseca je nastala v Franciji v času francoske revolucije 1789. Začetnik te pobožnosti je ustanovitelj Hčera brezmadežnega Marijinega Srca Picot de Clorovière. Z njo zadoščujemo Mariji za krivice in kletvine, s katerimi jo mnogi žalijo. Posebej je priporočen pobožen prejem svetega obhajila v duhu zadoščevanja. V tem duhu naj bi preživeli vsako prvo soboto. Molili naj bi za duhovne poklice in svetost duhovnikov. Obhajanje prvih sobot je zelo priporočal zlasti papež sv. Pij X.

V skladu s fatimskim razodetjem pa gre za pobožnost petih prvih sobot na fatimski način. Marijina vélika obljuba, da bo ob smrtni uri stala ob strani z vsemi za zveličanje potrebnimi milostmi, se nanaša na tiste, ki vsaj enkrat v življenju pet zapovrstnih prvih sobot izpolnijo vse naštete pogoje. To je najpopolnejša oblika prvosobotne pobožnosti. Glede na sadove je podobna obhajanju devetih prvih petkov.