Božji služabnik prof. dr. Anton Strle in duhovne vaje (6)

Leta 1975 je vodil duhovne vaje jezuit p. Franc Cerar. Prof. Strle je napravil v tem letu sledeče sklepe: »Boljša uporaba časa, zlasti dopoldne. Ob pravem času, čim prej začeti z delom (prej dobra molitev, tudi neposredna priprava). Če (so) predavanja, vedno iti z neko umirjenostjo. Preglednost pri podajanju, umirjenost, trdnost, urejenost glede snovi. Vsaka ura res nekaj jasnega, trdnega, razsvetljenega in okrepčujočega. Skrbeti za bolj stvarne odgovore na pomisleke. Razgovori z bogoslovci kratki, a zares dobro premišljeni, nadnaravno prežeti. Vsako vsiljevanje odstranjeno, vsaka pretirana dolžina razgovorov odveč! Tudi urejenost v sobi, v vedenju. Večja vedrost, manj ostre sodbe, več spodbudnega in vse manj graje! O sebi ne govoriti! O raznih zadevah, ki so mi antipatične, rajši molčati. Govoriti o tem le zaradi kakega res nujno potrebnega razloga. Delo vršiti bolj vztrajno! Ne begati od enega do drugega! Pošte ne odpirati brez potrebe kar takoj, ko se ukvarjam s čim drugim. Bolj ravnočrten, bolj vztrajen, vztrajen, vztrajen. Obenem s tem ekspeditiven. Ne se lotevati vedno novih opravil, preden sem prejšnje dokončal. Če bom imel temporalne izpite namesto temporalnih nalog, naj bodo ti bolj kratki. Če kdo ne pokaže dovolj znanja, naj ga rajši odslovim, da bo še enkrat napravil. Takoj vsako stvar pregledno zaznamovati. Ne popuščati ali pretiravati v to ali nasprotno smer. Bolj skrbno paziti, da ne bom izgubljal brez potrebe časa za pripravo kosila. Naj bo to praktično, hitro. Dovolj, a rajši manj kakor preveč. O tem ne govoriti. Sprejeti to kot nekaj samoumevnega. Potreben počitek s tem, da grem na Grad. A takoj potem na delo, ki ga naj tako opravljam, da se ne bo nikjer zatikalo. Vse to pa usmerjeno povsem nadnaravno, prežeto z nadnaravnim duhom.«

Leta 1980 je imel duhovne vaje prof. Franc Perko, kasnejši beograjski nadškof. Na teh duhovnih vajah je Strle zapisal: »Konkretni sklepi: Bolj zares opravljati to, kar že delam. Zjutraj nekoliko prej vstati in bolj mirno grignonsko (op.: mišljeno je v duhu sv. Ludvika Grigniona) opraviti vse, kar že opravljam. Da ne bo zaspano, zato zvečer nekoliko prej v posteljo. Čez dan, zlasti zjutraj po maši pohiteti z delom, da bo več časa ostalo. Pred študijem se zbrati grignonsko. Po študiju zahvala, vsaj čisto kratka. Skrbeti, da ne bom do kraja preutrujen in zato nesposoben za delo. Več reda! Tudi v jedi in pri kuhi! Opoldan po kosilu bolj zares ponoviti sklepe iz misli jutranjega premišljevanja.«

Leta 1990 je vodil duhovne vaje kapucin p. Karel Geržan, sedaj škofijski duhovnik. Strle je zapisal naslednje sklepe: »I. Kar precej kritiziranja, je bilo zlasti glede svetovnega položaja v Cerkvi (teologija itd.). Glede razmer v semenišču; glede pastorale in podobno. Čeprav mi je kritiziranje odvratno, sem zahajal vanj. – O duhovnikih, vsaj na splošno, rad rečem kaj nepovoljnega, namesto da bi rajši molil. – O mladini podobno. Čim bolj bi moral odpraviti vso to praznoto in se namesto tega okleniti bolj zares pogovora z Bogom; predvsem na podlagi božje besede. II. Molitev izboljšati po maši, po obhajilu. Več in bolje. Glede spovedovanja molitev bolj zares. Ob delu spet in spet dvigati duha k Bogu – ko naletim na ovire. Umiriti se, ihtavosti se odpovedati. … III. O razmerah v semenišču in na fakulteti nujno izboljšati. Ne govoriti slabih reči, rajši moliti. To zares temeljito izboljšati. Bogoslovce in druge spoštovati propter Christum (zaradi Kristusa), kljub napakam. IV. Tudi čas vse bolj pametno uporabiti. Ne se vdajati neredu!«

Na koncu duhovnih vaj za leto 1993, ki jih je vodil p. Tomaž Podobnik, je zapisal sledeče sklepe: »Pustiti vsako slabo sodbo o teoloških profesorjih in podobno. Biti iskreno dobrohoten do vseh. Posebno misliti na tiste, ki so mi antipatični. Tudi do raznih napak drugih (ki so mi kakorkoli blizu) biti skrajno prizanesljiv. Zavedati se, da sem čisto blizu pred odpoklicem k božji sodbi. Saj ne morem nič izboljšati z jezo, nejevoljo, zabavljanjem – zaupati v Boga, da bo to uredil. Pač pa biti požrtvovalen v prizadevanju za to, da bi storil čim več dobrega še.«

Leta 1996 je imel duhovne vaje župnik Dragan Adam. Posebnih sklepov za to leto Strle ni zapisal. Zasledimo pa zanimivo opombo pri premišljevanju, ki ga je imel voditelj duhovnih vaj o božji besedi. Strle je pripisal: »Zelo lepo! Tudi prav zame polno upoštevanja vrednega.«

To so nekateri utrinki iz sklepov, ki jih je na duhovnih vajah napravil božji služabnik prof. dr. Anton Strle. Ta besedila kažejo, kako zahteven je bil do sebe in hkrati prizanesljiv do drugih. Krepko je čutil svoje meje, a s popolno naslonitvijo na Marijo in Jezusa se je krepko boril in prizadeval za uresničitev sklepov duhovnih vaj.

p. Andrej Pirš FSO