Obdelali smo že primer osebe, katero prosimo
(neznanka x). Ta oseba je pri molitvi Neskončna, torej Bog. Obravnavati moramo
še osebo, ki prosi (neznanka y), in prošnjo samo (neznanka z).
Kakor smo že prej omenili, naš Gospod Jezus
Kristus v svojih besedah: »Vsak, kdor prosi, prejme« – svoje obljube, da bo dal
njim, ki ga bodo prosili, ni omejil na noben sloj posebej.
Tedaj, ko je Kristus dal to obljubo, je govoril
z Judi, izmed katerih so nekateri bili neizobraženi, kakršna je pač ljudska
množica, drugi pa pokvarjenci in hinavci, kakršni so bili cestninarji in farizeji.
Kristus nikogar ni izključil, da, celo s posebno ljubeznijo je poslušal in
usliševal grešnike. Dovolj je, če beremo evangelije, da se prepričamo o tej
resnici (Mt 9,10–13): »Ko je bil Jezus v (Matejevi) hiši pri mizi, glej, je
prišlo veliko cestninarjev in grešnikov in so obedovali z njim in njegovimi
učenci. Ko so farizeji to videli, so govorili njegovim učencem: 'Zakaj vaš
učitelj je s cestninarji in grešniki?' Ko je Jezus to slišal, je dejal: 'Ne
potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj se pravi:
Usmiljenja hočem in ne daritve! – Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak
grešnike.'«
Če Kristus v svojih besedah: »Vsak, kdor prosi,
prejme,« ni izključil grešnikov, naj se torej nihče nima za izključenega. Zato
je piškav ugovor nekaterih, ki pravijo: »Kako naj Boga kaj prosim, ko pa sem
tako velik grešnik?« Iz prej navedenih Kristusovih besed bi kvečjemu lahko
sklepali, da bi bili rajši prej izključeni tisti, »ki se imajo za pravične,«
vendar pa tudi ti niso izključeni. »Vsak, ki prosi, prejme!« In videli smo že
celo hudobne duhove, kako so prosili in kako jim je izpolnil njihovo zmedeno
prošnjo, da bi smeli iti v svinje, čeprav se je to zgodilo zgolj po Kristusovi
dobroti, ne pa zaradi kakšne obljube.
Ta stavek mora razbliniti nekatere predsodke!
Ne manjka med katoličani ljudi, ki si domišljajo, da se obljuba »vsak, kdor
prosi, prejme« nanaša izključno samo na nas, in mislijo, da Bog ne usliši
molitev, ki jih opravljajo protestanti ali pravoslavni. To je popolnoma zmotno!
Vsi imamo pravico Boga prositi, zakaj vsi smo delo Njegovih rok; nebeški Oče
hoče zveličati vse, in molitev je za zveličanje nujno potrebna.
Pa tudi ne more biti drugače,
Bog hoče, da se vsi ljudje zveličajo. Kakor smo že dejali in bomo še videli, je
molitev za dosego zveličanja nujno potrebna. Kristus ni nikogar izključil. Ko
je na križu visel, je takoj uslišal prošnjo desnega razbojnika. Kakor hitro ga
je javno priznal za Kralja, mu je zagotovil: »Resnično, povem ti: še danes boš
z menoj v raju!« Kdo ne bi zato zaupljivo vzkliknil, kakor imamo v cerkveni
molitvi: »Grehov si Marijo rešil, in razbojnika odrešil: tudi moj up boš
utešil!«
Vsem, velikim in majhnim, ženskam in moškim,
mladim in starim, bogatim in revnim, pravičnim in grešnikom, katoličanom in
protestantom ter pravoslavnim ali judom, vsem brez razlike veljajo tiste
Kristusove besede: »Vsak, kdor prosi, prejme!«
Videli pa bomo še, kaj je treba, da bodo naše
prošnje uslišane.
Kaj pa, kadar jih prosi več skupaj za isto
stvar? »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v
kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč
dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi« (Mt 18,19–20).
Ta nova obljuba zahteva, da se vsaj dva na zemlji zedinita v molitvi. To
zadostuje, da ju nebeški Oče usliši. Jezusova navzočnost je tista, ki
zagotavlja uslišanje. Tisti, ki prosi je namreč Jezus med njima. Biti morata
zbrana v Jezusovem imenu, kar pomeni v medsebojni ljubezni in edinosti. Svoje prošnje
posredujemo po Jezusu nebeškemu Očetu. Iz vsega tega vidimo, kako pomembno je,
da se v molitvi za isto stvar zedinimo z drugimi prosilci v eno molitveno občestvo.
Da se izognemo napačnim
razlagam in nesporazumom, naj omenimo, da smo v tem poglavju premišljevali
zgolj o osebi, ki prosi, ne da bi se spuščali v razlaganje potrebnih pogojev,
ki se jih mora prosilec držati, da bo njegova molitev uslišana. Eno je, da
imamo vsi ljudje brez izjeme pravico Boga prositi, nekaj drugega pa je, ali bo
naša molitev v resnici tudi uspešna, to se pravi, ali bomo prejeli, kar
prosimo. O potrebnih pogojih bomo spregovorili kasneje.
C. M.
de Heredia
Ni komentarjev:
Objavite komentar