Razcvet verskega življenja na Portugalskem

Vest o fatimskih dogodkih se je hitro razširila po vsej Portugalski in zunaj nje. V Fatimo so prihajale in še danes prihajajo, zlasti na trinajstega v mesecu, velike množice ljudi.

Poslej so vsi portugalski škofje – tudi tisti, ki so bili, skupaj z lizbonskim kardinalom, doslej zadržani – zagovarjali nadnaravnost fatimskih sporočil.

Dne 13. maja 1931 so portugalski škofje pod vodstvom kardinala Cerejeira, lizbonskega patriarha, ob navzočnosti duhovnikov in pol milijona vernikov, kot prvi na svetu posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu svojo domovino Portugalsko, kar je postalo zgled za druge dežele. V besedilu obzirno namigujejo na Rusijo in njene zmote: »Gospa, posreduj za Portugalsko v tej najtežji uri, ko pihajo od vzhoda divji vetrovi in nosijo smrtne krike zoper tvojega Sina in zoper kulturo, ki temelji na njegovem nauku.«

Dne 13. maja 1938 so v Fatimi posvetitev obnovili, prav tako 13. maja 1942 za 25-letnico Marijinih prikazovanj, ob udeležbi pol milijona vernikov; pred to obnovitvijo so po portugalskih župnijah imeli ljudske misijone in nočne procesije. Na slovesnosti 13. maja 1942 je kardinal Cerejeira poudaril: »Ni Cerkev vsilila Fatime, temveč je Fatima prisilila Cerkev, da jo je sprejela.«

Posvetitev Portugalske so obnovili tudi leta 1975, ko je bila nevarnost, da pridejo na oblast komunisti.

S posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu je bila Portugalska rešena druge svetovne vojne in komunizma. Da bo Portugalska obvarovana druge svetovne vojne, je v pismu svojemu škofu Jožefu Da Sila 6. februarja 1939 zapisala tudi sestra Lucija. To prepričanje je izrazil tudi lizbonski kardinal.

Leta 1940 so se v Fatimi zbrani portugalski škofje zaobljubili, da bodo pri Lizboni postavili velik kip Kristusa Kralja, če bodo obvarovani 2. svetovne vojne. Čeprav je Hitler že načrtoval zasedbo Portugalske, da s tem prepreči izkrcanje Angležev na njeni obali, niti do poskusa zasedbe ni prišlo.

Španska revolucija leta 1936–1937 je povzročila grozovito preganjanje Cerkve in vernikov v Španiji. Bati se je bilo, da se bo razširila na Portugalsko, zato so se portugalski škofje 13. maja 1936 v Fatimi zaobljubili, da bodo organizirali zahvalno narodno romanje v Fatimo, če bo Portugalska obvarovana komunizma, ki je takrat grozil vsej Evropi. Portugalski je bilo prizaneseno s tem strašnim bičem, zato so 13. maja 1938 izvedli zaobljubljeno romanje, ki se ga je pod predsedstvom papeškega nuncija udeležilo pol milijona vernikov. V posvetitveni molitvi so bile besede: »Danes slovesno posvečamo Tvojemu brezmadežnemu Srcu portugalski narod.«

Za posvetitev in obnavljanje posvetitve so se na Portugalskem odločale tudi škofije in župnije. Zelo je zacvetelo poglobljeno versko življenje. Za primer navedimo, da je bilo leta 1917 v škofiji Portalegre le 17 semeniščnikov, leta 1933 pa jih je bilo že 201. Po 150 letih je eno leto po prvi posvetitvi Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki je bila 13. maja 1931, padla prostozidarska vlada in nastopila pod predsedstvom Salazarja katoliški veri in Cerkvi naklonjena vlada.

Dne 13. oktobra 1942 so portugalske žene fatimski Devici podarile dragoceno krono s 313 biseri in 2.650 dragulji. To krono ima milostni kip za slovesne prilike. Vanjo je bila pozneje vdelana krogla, ki je 13. maja 1981 ranila papeža Janeza Pavla II.

p. Anton