Z Marijo: Svojo
življenjsko pot naj vedno hodimo v družbi z Marijo, kakor da bi bila vedno
poleg nas, v naši bližini. In vedno znova naj se oziramo nanjo kot na tisti
»popolni vzor vsake kreposti in popolnosti, ki nam ga je Sveti Duh podaril v
zgolj ustvarjenem bitju, da ga po svojih slabotnih močeh posnemamo« (Pp 260).
Sprašujemo naj se: »Kako bi to storila Marija na mojem mestu?«
V Mariji: Posnemamo naj
Jezusa, ki je največji del svojega življenja na zemlji tudi po zunanje prebil v
tesni povezanosti z Marijo, medtem ko je po notranje sploh vedno ostal v
Marijinem »območju«, tako rekoč potopljen v »ozračje« Marijine navzočnosti, v
»vonju« njenih kreposti, predvsem njene popolne pripravljenosti za Boga. »Kdor
prebiva z duhom v presveti Devici, nikoli ne stori znatnejšega greha«(Pp264) in
more ostati v najvišji meri poslušen svetemu Duhu.
Za Marijo: Na Marijo naj
bi kot na bližnji cilj naravnali vse, da bi bilo tem učinkoviteje usmerjeno na
poslednji cilj, ki je Kristus in Bog sam, v katerem edinem more človek doseči
svojo popolno dovršitev in neminljivo srečo (prim. Pp 125).
Sv. Ludvik Montfortski napoveduje, da se
bodo tisti, ki bodo zares v čim večji meri vse delali »po Mariji, z Marijo in v
Mariji,« lotevali velikih reči; oprti na »močno Ženo«, o kateri je že od
začetka povedano, da bo strla glavo »stari kači, ki se imenuje hudič in satan,
ki zapeljuje ves svet« (Raz 12,9), jih bodo tudi uresničevali in kar največ
prispevali k temu, da bo kljub velikanskim oviram z močjo prišlo Kristusovo in
Božje kraljestvo, »kralestvo pravičnosti, ljubezni in miru«.
Anton Strle
Ni komentarjev:
Objavite komentar