Stična je moja duhovna oaza

V Stično prihajam vsako leto že 15 let. To je moja duhovna oaza. Najbolj me pritegne molitev z menihi v koru. Sem katehet in molim tudi doma, a bolje in lažje molim skupaj. V Stični me privlači poleg molitve gostoljubnost menihov. Zato se v samostanu počutim kot doma. Ker živim ob morju, me tu privlači veliko zelenja. Tu dobim navdih za pisanje pesmi in meditacij. Ena, ki je nastala v Stični, je objavljena spodaj. Ker poučujem verouk v šoli, tu dobivam duhovno hrano za naslednje leto. Ko govorim učencem o redovništvu v Cerkvi, govorim iz izkustva in jim posredujem izkustvo življenja v samostanu. Ko menihom pomagam pri delu, sem v kontaktu z naravo, česar nimam prilike v mestu. Zahvaljujem se vsem redovnikom, ki mi vedno radi odprejo vrata svojega samostana in svojega srca.

Božja ljubezen

 

Ljubezen Božja je posebna,

kakor dež pada vsem.

Ne ozira se na zasluge,

kakor sonce greje vse.

 

Ljubezen Božja vse oživlja in premika,

brez nje vse odmira in propada.

Čeprav je vsi ne najdejo, je vsem ponujena,

dokler potujejo skozi življenje.

 

Brez ljubezni Božje človek biva

kakor ptica z zlomljenimi krili,

kakor ladja s pretrganimi jadri

na morju zemeljskih iskanj.

 

Mnogi mislijo, da je ni mogoče najti,

pa jo nehajo iskati, zato so žalostni.

A ona je tako blizu, v srcu, ki ljubi.

Vpisana je na dláni roke, ki daje.

Miroslav Radić, Rijeka