Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

torek, 01. september 2020

Muljavska Marija


Tukaj, kjer je zdaj Muljava, je bila včasih sama voda. Potem je voda odtekla.Za oranje zemlja še dolgo ni bila dovolj suha. Le tu pa tam je rasel kakšen šop trave. Živina je tisto mulila, pa so kraju rekli Muljava. Sčasoma so se na malo dvignjenem svetu v okolici naselili ljudje. Vendar so se vedno bali, da bo voda spet zalila dolino. Zato so poslali v Rim denar, da bi brali mašo s prošnjo, da se Muljava ne bi pogreznila. V Rimu so res brali mašo za Muljavce, hkrati pa so jim sporočili, naj na kraju, kjer je bilo nekoč jezero, sezidajo cerkev in jo posvetijo Devici Mariji. Muljavci so naredili tako in ostali na suhem do današnjih dni. Stara pesem, ki so jo že vsi pozabili, pa se začenja takole:
Na dobravi, na Muljavi
pri Mariji na jezeru.
Povedala Marija Trunkelj Nahtigal, rojena na Potoku pri Muljavi l. 1877.

Ni komentarjev:

Objava komentarja