Moj mož se je 15. marca 2012 zvečer pritoževal nad bolečino v hrbtu, ki me ne bi smela vznemiriti. Vendar mi je nekaj reklo, da je situacija resna in da morava takoj iti v bolnišnico.
Ko sva prišla na oddelek za prvo pomoč, je zdravnik očitno mislil, da gre za ledvične krčne bolečine. Predpisal je pomirjevalna sredstva in za naslednje jutro odredil magnetno resonanco. Isti notranji glas mi je rekel, da mora slednja biti izvedena takoj. V nasprotju z zdravnikovim mnenjem sva vztrajala pri svoji zahtevi. Takoj ko se je pregled z magnetno resonanco pričel, so zdravniki opazili, da je iliakalna arterija mojega moža tik pred razpočenjem. Dva litra krvi se je že razlilo v spodnji del trebuha.
Omenjena arterija je zelo debela. Njeno razpočenje povzroči smrt v nekaj sekundah. Tega slučaja noben človek nikoli ni preživel. Moj mož Saša je bil čudežno rešen. Tudi osebni zdravnik je bil v to prepričan. Osem ur, ki sem jih ponoči preživela zunaj operacijske dvorane, sem molila. Ko se je opomogel, je moj mož spet aktivno in normalno zaživel.
Ljudje pogosto mislijo, da se je vse dobro izteklo, ker sem zdravnica in sem zato mogla rešiti svojega moža. Zelo dobro vem, da ni bilo tako. Sama nisem postavila nobene diagnoze. Globoko v sebi sem prepričana, da sta naš Gospod Jezus Kristus in sveta Devica Marija luči (svetišče Naše Gospe luči, Goult, Vausluse, Francija) storila ta čudež. V svojem kratkem življenju se jima ne bom mogla dovolj zahvaliti!
Pričevanje zdravnice Véronique Brunengo-Sorokolet
Ni komentarjev:
Objavite komentar