Na praznik Brezmadežne se moramo naučiti tega: človek, ki se popolnoma izroči v Božje roke, ne postane njegova lutka, dolgočasna oseba brez lastne volje; tak človek ne izgubi svoje svobode. Samo človek, ki popolnoma zaupa Bogu, najde pravo svobodo, prostrano in ustvarjalno širjavo svobode dobrega. Človek, ki se obrne k Bogu, ne postane manjši, ampak večji, ker zaradi Boga in z njim postaja velik, postaja Božji, postaja resnično to, kar je. Človek, ki se izroči v Božje roke, se ne oddalji od drugih in se ne umakne v svoje zasebno odrešenje; nasprotno, šele tedaj se njegovo srce zares prebudi in postane oseba, ki je občutljiva in zato dobrohotna in odprta.
Homilija 8. december 2005
V poslušanju Božje besede
Spoštljivo poslušanje: takšna je značilna drža presvete Device Marije, kakor jo značilno prikazujejo upodobitve oznanjenja: Devica sprejme nebeškega poslanca, medtem ko zbrano premišljuje svete spise. Le-te po navadi predstavlja samo ena knjiga, ki jo Marija drži v roki oziroma v naročju ali pa jo podpira stojalo … Marija je poslušna dekla Božje besede.
Opoldanski nagovor, 6. november 2005
Zgled
Devica Marija ostaja v drži poslušanja, vedno pripravljena izpolniti Božjo voljo. Je zgled za vernika, ki živi v iskanju Boga.
Opoldanski nagovor, 4. december 2005
Glej, Gospodova služabnica sem
Marija je pripadala tistemu delu izraelskega ljudstva, ki je v Jezusovem času z vsem srcem pričakoval Odrešenika. Vendar si ni mogla predstavljati, kako se bo ta prihod uresničil. Mogoče je pričakovala prihod v slavi. Zato je bil zanjo toliko bolj presenetljiv trenutek, ko je v njen dom vstopil angel Gabrijel in ji dejal, da se hoče Gospod, Odrešenik, utelesiti v njej, si privzeti telo od nje, svoj prihod uresničiti po njej. Lahko si predstavljamo vznemirjenje Device Marije. Z velikim dejanjem vere, pokorščine, reče »da«: »Glej, Gospodova služabnica sem«. In tako je postala Gospodovo »bivališče«, resnični tempelj v svetu in »vrata«, skozi katera je Gospod vstopil na zemljo.
Homilija, 26. november 2005
Žena upanja
Marija je žena upanja: samo zato, ker veruje Božjim obljubam in pričakuje Izraelovo zveličanje, more priti angel k njej in jo poklicati za odločilno služenje pri teh obljubah.
Bog je ljubezen, 41
Zgodi se mi po tvoji besedi
Na koncu pogovora Marija odgovori angelu: »Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi«. Marija tako vnaprej izreče tretjo prošnjo očenaša: »Zgodi se tvoja volja«. Reče »da« Božji volji, se postavi v to voljo, za katero se zdi, da presega človeško bitje; Marija reče »da« tej volji, se postavi v to voljo, vse svoje bitje z velikim »da« položi v voljo Boga in tako odpre vrata sveta Bogu. Adam in Eva sta s svojim »ne« Božji volji ta vrata zaprla. »Zgodi se Božja volja«: Marija vabi tudi nas, da izrečemo »da«, ki se včasih zdi tako težak. V skušnjavi smo, da bi imeli raje lastno voljo, vendar nam ona govori: »Bodi pogumen, reci tudi ti: »Zgodi se tvoja volja«, kajti ta volja je dobra. Na začetku se lahko zdi kot prevelika teža, breme, ki ga ni mogoče nositi; v resnici pa Božja volja ni breme, ampak nam daje krila, da lahko vzletimo. Tako si lahko z Marijo drznemo tudi mi odpreti Bogu vrata svojega življenja, vrata tega sveta, ko rečemo »da« njegovi volji, da je ta volja »da« njegovi volji, zavedajoč se, da je ta volja resnično dobro in nas vodi k resnični sreči.
Homilija, 18. december 2005
Gospodova služabnica
Marija je in ostaja Božja služabnica, ki se ne postavlja v središče, temveč nas hoče voditi k Bogu, nas hoče učiti načina življenja, v katerem je Bog priznan kot središče stvarnosti in našega osebnega življenja.
Opoldanski nagovor, 10. september 2006
Ni komentarjev:
Objavite komentar