Papež Pij XII. v okrožnici razglablja, kako je trojna ljubezen Kristusa »vodila na njegovih dolgotrajnih apostolskih potovanjih. Vodila ga je, ko je delal brezštevilne čudeže, s katerimi je obujal mrtve ali ko je ozdravljal vsakovrstne bolnike; ko je prenašal napore; v znoju, lakoti in žeji; v nočnih bedenjih, ko je prisrčno molil k nebeškemu Očetu. V tej ljubezni se je izčrpaval v govorih, ki jih je imel, in v prilikah, ki jih je pripovedoval in razlagal, prav posebej v tistih, ki govore o usmiljenju, kakor npr. prilika izgubljeni drahmi, izgubljeni ovci in o izgubljenem sinu. V vseh teh stvareh in osebah se odkriva, kakor pravi Gregor Veliki, Božje Srce sámo: 'Spoznavaj Božje Srce v Božjih besedah, da boš bolj goreče hrepenel po večnih dobrinah.'«
Papež Benedikt XVI. v okrožnici Bog je ljubezen piše: »Če Jezus v svojih prilikah govori o pastirju, ki išče izgubljeno ovco, o ženi, ki išče drahmo, o očetu, ki gre naproti izgubljenemu sinu in ga objame, potem to niso le besede, ampak razlage njegovega lastnega bitja in delovanja.«
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar