Zdrava, Marija
Najprej bi z vami želel premišljevati o angelovem pozdravu Mariji. V slovenskem prevodu ji angel reče: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo«. Grška beseda »kaire« pa pomeni »veseli se«, »raduj se«. To je prva beseda, ki kot taka odmeva v novi zavezi, kajti oznanilo, ki ga je angel predal Zahariju po rojstvu Janeza Krstnika, je še na pragu med obema zavezama. Šele z dialogom med angelom in Marijo se zares začne nova zaveza. Lahko torej rečemo, da je prva beseda nove zaveze povabilo k veselju: »Veseli se, raduj se!« Nova zaveza je zares«evangelij«, »vesela novica«, novica, ki prinaša veselje. Bog ni oddaljen od nas, zavit v uganko, mogoče celo nevaren. Bog nam je blizu, tako blizu, da postane dojenček in mi tega Boga lahko »tikamo«.
Homilija, 18. december
2005
Milosti polna
»Milosti polna« je najlepše Marijino ime, ime, ki ji ga je dal Bog sam, da bi pokazal, da je od vekomaj in na vekomaj ljubljena, izbrana, vnaprej določena, da sprejme najdragocenejši dar – Jezusa, »utelešeno Božjo ljubezen«.
Opoldanski nagovor, 8.
december 2006.
»Gratia plena« – milosti polna
»Milosti polna – gratia plena« … je v grškem izvirniku kecharitomene …, »ljubljena« od Boga. Naziv je v trpni obliki, vendar ta pasivnost Marije, ki je od vekomaj in za vekomaj »ljubljena« od Gospoda, predpostavlja njeno svobodno privolitev, njen oseben in izviren odgovor: ko je ljubljena, ko sprejema Božji dar, je Marija v polnosti dejavna, ker voljno sprejme val Božje ljubezni, ki se zlije vanjo. Tudi v tem je popolna učenka svojega sina, ki v poslušnosti Očetu v polnosti uresniči svojo svobodo in prav po poslušnosti to svobodo tudi udejanja.
Homilija, 25. marec 2006
»Dominus tecum« – Gospod je s teboj
V Mariji resnično prebiva Bog, postane navzoč tukaj na zemlji. Tukaj se uresniči tisto, po čemer hrepenijo vse kulture – da bi Bog prebival med nami. Sveti Avguštin pravi: »Preden je spočela Gospoda v telesu, ga je spočela v duši.« Gospodu je naredila resnični tempelj, v katerem se je Bog utelesil, postal navzoč na tej zemlji.
Homilija. 15. avgust
2006
Šotor Najvišjega
Marija, Gospodova mati, nas uči, kaj pomeni vstopiti v občestvo s Kristusom: Jezusu je dala na razpolago svoje telo, svojo kri; in ko je dopustila, da je v njeno telo in duha vstopila Božja beseda, je postala njen živi šotor. Prosimo našo sveto Mater, naj nam pomaga, da bomo vedno bolj odpirali svoje bitje Kristusovi navzočnosti in mu iz dneva v dan zvesto sledili na življenjski poti.
Homilija, 26. maj 2005
»Ne boj se, Marija!« (Lk 1,30)
Angel pravi: »Ne boj se, Marija!« V resnici je imela razlog za strah, kajti kakšno težo pomeni nositi odslej na sebi težo sveta, biti mati Kralja vesolja, biti mati Božjega Sina! To je teža, ki presega moči človeškega bitja! Vendar angel reče: »Ne boj se! Res, ti nosiš Boga, vendar Bog nosi tebe. Ne boj se!«
Homilija, 18. december
2005
In ob naši smrtni uri
»Ne boj se!« Marija te besede ponavlja tudi nam. Naš svet je svet strahov: strahu pred bedo in revščino, strahu pred boleznimi in trpljenjem, strahu pred osamljenostjo, strahu pred smrtjo. V tem našem svetu imamo dobro razvit sistem zavarovanj: prav je, da obstajajo. In vendar vemo, da nas v trenutkih globokega trpljenja, v trenutku poslednje osamljenosti smrti ne more zaščititi nobeno zavarovanje. Edino veljavno zagotovilo v teh trenutkih je tisto, ki nam ga daje Gospod, ki tudi nam pravi: »Ne boj se, jaz sem vedno s teboj.« Lahko pademo, vendar nazadnje pademo v Gospodove roke in njegove roke so dobre roke.
Homilija, 18. december 2005
Ni komentarjev:
Objavite komentar