Kaj bi mi, o Bog, še lahko podaril, ko si se mi že popolnoma daroval? Tvoje, do mene v ljubezni goreče Srce, mi je prišepnilo še eno darilo! Naročil si nam, da postanemo otroci, če hočemo vstopiti v nebeško kraljestvo (prim. Mt 18,3). Dobro veš, da otrok potrebuje mater. Ti sam si postavil ta zakon ljubezni.
V svoji dobroti in svojem usmiljenju si zato za nas ustvaril Mater, poosebljenje svoje dobrote in neskončne ljubezni. S križa na Golgoti si jo podaril nam in nas njej. Poleg tega si, o nas ljubeči Bog, odredil, da si nam podaril delivko in srednico vseh svojih milosti. Ničesar ne zavrneš, kar te prosi, in tudi Ona ni sposobna odkloniti nobene želje nikomur. Kdo bi se torej mogel še pogubiti? Komu ne bo uspelo priti v raj [če se bo k tebi zatekal]?
Sv. Maksimilijan Kolbe
Ni komentarjev:
Objavite komentar