Zgledi zatekanja k naši Materi

SV. KLEMEN MARIA HOFBAUER: »Ko grem previdevat bolnika, če imam med potjo čas, da zanj zmolim rožni venec, vem, da bo dobro opravil sv. spoved. Popolnoma prepričan sem: grešnik se vedno spreobrne, če sem med potjo imel dovolj časa, da sem zanj zmolil rožni venec.«

Trinajstletni JANEZ VIANNEY je kopal v vinogradu. To je bilo zanj pretežko delo in je zaostajal za dve leti starejšim bratom Antonom. Pa se je domislil: vzel je kipec Matere Božje s seboj v vinograd, ga dal 5 korakov pred sebe in kopal. Ko je prišel do kipca, ga je zopet prestavil za 5 korakov naprej. Tako je zlahka dohitel svojega brata in zvečer ni bil utrujen.

Z Marijino pomočjo:

- močni postanejo še močnejši,

- slabotni se utrdijo,

- ranjeni in bolni hitreje ozdravijo,

- utrujeni se odpočijejo,

- žalostni se potolažijo,

- veseli postanejo še bolj veseli,

- tisti, ki si prizadevajo za svetost, v njej še hitreje napredujejo.

SV. LUDVIK MONTFORTSKI: »V vseh stiskah duše in telesa se zatekajmo k njej, preprosto, z zaupanjem, nežno. Vsak čas prosímo pomoči svojo dobro Mater: v dvomih, da nas razsvetli; v skušnjavah, da nam pomaga; v slabosti, da nam da moč; v padcih, da nas dvigne; v obupavanju, da nas osrči; v zbeganosti, da nas umiri; v križih, trudih in zoprnostih, da nas tolaži. Kratko: v vseh stiskah duše in telesa se zatecimo k Mariji brez strahu, da bi bili nadležni svoji dobri Materi ali da bi ne bili všeč Jezusu.«

SV. JANEZ BOSKO je imel v noči 6. decembra 1876 videnje sv. Dominika Savia s šopkom v roki, na čelu velike skupine dečkov. Don Bosko ga je vprašal:

»Povej mi, dragi Dominik, ki si vse življenje živel krepostno, kaj ti je bilo ob smrti v največjo tolažbo.«

»Kaj misliš?« odvrne Dominik.

»Morda to, da si ohranil do konca življenja lepo krepost čistosti?«

»Že, tudi to, a ne samo to.«

»Morda ti je bilo v največjo tolažbo to, da si imel mirno vest?«

»Tudi to je dobro, a ne najboljše!«

»Morda ti je bilo v tolažbo upanje na nebesa?«

»Ne, ne samo to!«

»Morda so ti bila v tolažbo dobra dela?«

»Ne!«

»Kaj pa potem?«

In Dominik Savio je priznal:

»Ob smrti mi je bila v največjo tolažbo Marijina pomoč in varstvo. Povej svojim fantom, naj ne pozabijo priporočati se Mariji.«

ŠKOF BL. A. M. SLOMŠEK je zelo ljubil Marijo in se ji vedno priporočal. Kadar je šel iz sobe, se je ozrl na Marijino podobo pri postelji. Pogosto se je pri vratih še enkrat obrnil ter pogledal na Marijino sliko.

SV. HEDVIKA, poljska vojvodinja, je vedno nosila s seboj podobo Device Marije in jo pogosto pogledala. Držala jo je v rokah tudi ob smrti, da je niso mogli vzeti iz rok. Trije prsti, ki so držali podobo, so bili 25 let po njeni smrti še nespremenjeni.

SV. BERNARD: »Glej na zvezdo, kliči Marijo. Če se dvignejo viharji skušnjav: Glej na zvezdo, kliči Marijo. Če si v težavah in bridkostih: glej na zvezdo, kliči Marijo. Ako jeza, nečistost in druga slaba nagnjenja hočejo potopiti čolnič tvoje duše, o tedaj: Glej na zvezdo, kliči Marijo! Če te vznemirjajo tvoji grehi, te teži vest, plaši strašna in pravična sodba, če je tvoje življenje na robu prepada: Glej na zvezdo in kliči Marijo"

Zato velja: »Marija, skoz' življenje voditi srečno znaš« (str. 28, št. 26).