Potem nekega leta, ko se je iztekalo
cerkveno leto, sem bila še posebej »ponosna«, da imam takega Kralja! Ko sem se
ozirala na pretekla leta, sem videla, kako me je varno vodil skozi valove in
med čermi, kako me je zasidral prav v tistih lukah, kjer sem se dobro počutila,
kako se mi je vse na videz slabo sčasoma izkazalo za dobro in potrebno in
koristno ... In ne le meni. Vsepovsod okoli sebe človek lahko to vidi, če se
zares potrudi. In še in za vedno sem si želela občutiti in se spominjati takega
Kralja, njegove vladavine, njegove pomoči, njegovega vodstva na vseh področjih
življenja ... In izoblikoval se mi je kraljevski
del rožnega venca, ki ga molim ob sredah.
Vzkliki s priprošnjami, ki jih molim
po namenu pred vsako desetko, so se mi v nekem trenutku zdeli premalo, pa sem
se tako odločila, da bom kar vsaki desetki dodala skrivnosti, s katerimi bom
Jezusu in Mariji posvetila in priporočila vse izražene želje in potrebe, na
način, kot se to pravzaprav že dogaja, če le zaupamo. In tako je nastal posvetitveni del rožnega venca, ki ga
molim ob sobotah.
Šele pred nekaj leti sem v roke
dobila tudi molitev Rožnega venca Božjega usmiljenja. Dotaknil se me je, kot
Jezusovo usmiljenje samo. To moram moliti, sem si rekla! A vsi moji dnevi so
bili že »zasedeni« z rožnim vencem za tisti dan. Kaj zdaj? Odločila sem se, da
bom petkov žalostni del rožnega venca kombinirala z rožnim vencem Božjega
usmiljenja, ker nekako najbolj spada tja. Gospodovo trpljenje za nas. In
usmiljenje, ki iz Njega izhaja.
Tako skozi vse dneve tedna prepletam
vseh 7 delov rožnega venca.
O.
Ni komentarjev:
Objavite komentar