Adrienne von Speyr, Gospodova dekla, druga izdaja

Objavljamo odlomek iz knjige Adrienne von Speyr, Gospodova dekla

Kot beseda milosti je njena [Marijina] pritrditev na poseben način delo Svetega Duha. V njegovem delovanju podarja Marija Bogu duha in telo. Duh, ki jo bo obsenčil, je že v njej. In on je tisti, ki ji dovoljuje, da skupaj z njim izreče pritrditev. Duh, ki bo pri obsenčenju preplavil Marijo, bo srečal Duha, ki v njej že prebiva, in Marijin »da« bo tako rekoč vključen v »da« Duha. Zaodet v Svetega Duha pa postane ta »da« resnična, svobodna, samostojna beseda njenega lastnega duha. Najprej bo postal beseda njenega duha, ne da bi še slutila, kako močno je v božji nameri določeno, da postane tudi beseda njenega telesa. Sveti Duh bo tisti, ki bo »da« njenega duha razširil tudi v »da« njenega telesa. On to more, ker je njena pritrditev brez sleherne omejitve, voljna snov, iz katere more Bog oblikovati, kar hoče.

Ko je izrekla svoj »da«, se je Marija odpovedala sama sebi, izničila je sama sebe, da bi pustila v sebi delovati edinole Boga. Vse možnosti, ki sestavljajo njeno bitje, odpira Marija njegovemu delovanju; možnosti, ki so ji zaupane, ne da bi mogla, ali hotela imeti nad njimi pregled. Odloči se pustiti, da deluje edinole Bog in vendar postane prav po tej odločitvi tista, ki sodeluje. Sodelovanje z delovanjem milosti je namreč vedno sad odpovedi. Vsaka odpoved v ljubezni je rodovitna, ker ustvari prostor za pritrditev Bogu, in Bog čaka samo na človekovo pritrditev, da mu pokaže, kaj človek more skupaj z Bogom. Nihče se ni tako zelo kakor Marija odpovedal vsemu, kar je lastnega, da bi pustil Bogu, naj vlada samo on; zato Bog nikomur ni podaril večje moči za sodelovanje kakor njej. Odpovedujoč se vsem svojim možnostim prejme Marija izpolnitev le-teh nad vsa pričakovanja. Sodelujoč v telesu postane mati Gospodova; sodelujoč v duhu njegova dekla in nevesta. In dekla postane Mati, in Mati postane nevesta: vsaka perspektiva, ki se zapre, odpira novo perspektivo, vedno dlje, v neizmernost.