Nihče nima večje ljubezni

Po cerkvah in domovih imamo podobe Kristusa na križu, z odprto srčno rano. Ta podoba je med vsemi verskimi podobami najbolj pretresljiva. Stalno oznanja resničnost Jezusovih besed: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). Za nas, za naše odrešenje, se je dal pribiti na križ in je na njem umrl najbolj strahotne in sramotne smrti. Iz čiste ljubezni do nas. Večja ljubezen sploh ni možna. Na križu je molil celo za tiste, ki so ga križali: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,34). Za nas, za odpuščanje naših grehov, je prelil vso svojo kri. Uresničilo se je, kar je naprej napovedal, da »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mt 20,28).

Malokdo je Jezusu za to dejanje hvaležen. Marsikdo ima križ v stanovanju le za okras, ne za dokaz Jezusove največje ljubezni do človeštva. Vendar Jezusovo prebodeno srce kar kriči o tej ljubezni. Apostol Janez je zapisal: »Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli« (Jn 19,37). Tudi mi smo ga prebodli s svojimi grehi. Prav je, da polni kesanja in hvaležnosti gledamo vanj, v njegovo prebodeno srce, in se odvrnemo od grehov. Prav je, da ga vzljubimo z vsem srcem, od srca do srca. Prav je, da ne mine dan brez našega ljubečega pogleda na križ.

Ljubiti in častiti Srce Jezusovo pomeni: ljubiti in častiti Jezusa na križu ter se mu dan za dnem zahvaljevati, da nas je odrešil. Podoba Kristusa na križu z odprto srčno rano je svetopisemska podoba Srca Jezusovega.

Ko je bil sv. Filip Benicij na smrtni postelji, je uprl oči v podobo Križanega na steni in šepetaje prosil: »Dajte mi mojo knjigo!« Dali so mu neko knjigo, toda bolnik je še naprej prosil: »Mojo knjigo!« Po njegovem pogledu so razumeli, da hoče razpelo, in so mu ga dali. Bolnik je Kristusa na križu večkrat pobožno poljubil, nato je rekel: »V to knjigo sem pogosto pogledal ter iz nje zajemal razsvetljenje in tolažbo. Z njo hočem narediti tudi svojo oporoko, z njo hočem skleniti svoje življenje. Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo. Ti si me odrešil, Bog resnice!«

p. Anton