Po cerkvah in domovih imamo
podobe Kristusa na križu, z odprto srčno rano. Ta podoba je med vsemi verskimi
podobami najbolj pretresljiva. Stalno oznanja resničnost Jezusovih besed:
»Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje«
(Jn 15,13). Za nas, za naše odrešenje, se je dal pribiti na križ in je na njem
umrl najbolj strahotne in sramotne smrti. Iz čiste ljubezni do nas. Večja
ljubezen sploh ni možna. Na križu je molil celo za tiste, ki so ga križali:
»Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,34). Za nas, za odpuščanje
naših grehov, je prelil vso svojo kri. Uresničilo se je, kar je naprej
napovedal, da »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in
dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mt 20,28).
Malokdo je Jezusu za to
dejanje hvaležen. Marsikdo ima križ v stanovanju le za okras, ne za dokaz
Jezusove največje ljubezni do človeštva. Vendar Jezusovo prebodeno srce kar
kriči o tej ljubezni. Apostol Janez je zapisal: »Gledali bodo vanj, ki so ga
prebodli« (Jn 19,37). Tudi mi smo ga prebodli s svojimi grehi. Prav je, da
polni kesanja in hvaležnosti gledamo vanj, v njegovo prebodeno srce, in se
odvrnemo od grehov. Prav je, da ga vzljubimo z vsem srcem, od srca do srca.
Prav je, da ne mine dan brez našega ljubečega pogleda na križ.
Ljubiti in častiti Srce
Jezusovo pomeni: ljubiti in častiti Jezusa na križu ter se mu dan za dnem
zahvaljevati, da nas je odrešil. Podoba Kristusa na križu z odprto srčno rano
je svetopisemska podoba Srca Jezusovega.
Ko je bil sv. Filip Benicij
na smrtni postelji, je uprl oči v podobo Križanega na steni in šepetaje prosil:
»Dajte mi mojo knjigo!« Dali so mu neko knjigo, toda bolnik je še naprej
prosil: »Mojo knjigo!« Po njegovem pogledu so razumeli, da hoče razpelo, in so
mu ga dali. Bolnik je Kristusa na križu večkrat pobožno poljubil, nato je
rekel: »V to knjigo sem pogosto pogledal ter iz nje zajemal razsvetljenje in
tolažbo. Z njo hočem narediti tudi svojo oporoko, z njo hočem skleniti svoje
življenje. Gospod, v tvoje roke izročam svojo dušo. Ti si me odrešil, Bog
resnice!«
p. Anton
