V
Clairvauxu (Klervóju) je živel bogaboječ redovni brat z imenom Lovrenc. Bil je
tako zelo pobožen in spokoren mož, da je zelo veliko let stalno molil v
zakristiji, ko je varoval trupla blaženega spoznavalca Bernarda in Malahija.
Redko so ga našli, da ne bi molil in pretakal solze. To stopnjo čistosti in
vdanosti pa ni dosegal brez Božje milosti in velikega truda, kajti v začetku
samostanskega življenja so ga mučile mnoge skušnjave in moral se je vsak dan
vaditi v boju proti strupenim nagovarjanjem hudobnih duhov. Neko noč, ko se je
po nočni molitvi v sobi znašel sam, glej, se je nečisti duh premikal okoli
njega z rjovenjem in tožbami. Brat je naredil znamenje križa na čelu in ga
vprašal, kdo je. Zviti malopridnež pa je hotel neizkušeno in nežno srce
prestrašiti in mu je odgovoril: “Jaz sem tisti, ki je skušal Joba in ga tepel.”
Pri teh besedah se je brat, ki je bil novinec v redovniškem stanu, zelo
prestrašil, zbežal od obličja hudobnega duha in ga pozneje ni več videl.
Po
smrti blaženega Bernarda pa se je zgodilo, da je Filip, prior (opatov
namestnik) v Clairvauxu, poslal prav tega brata zaradi neke samostanske zadeve
k Rogerju, siciljskemu kralju. Ko je prišel v Rim in zvedel, da je ta kralj
prav pred kratkim umrl, je osupnil in ni vedel, kaj naj naredi. Tedaj se je
spomnil na svojega svetniškega očeta Bernarda, kateri ga je pogosto pošiljal ob
različnih prilikah in bil vedno uspešen. Zato je začel moliti: “Moj oče, moj
oče! Zakaj si nas zapustil? Gorje mi, sveti oče, kaj naj rečem ali kaj naj,
ubogi revež, storim, ko nimam nasveta in pomoči? Ko si še živel in mi dajal
naloge, sem pogosto potoval k različnim ljudstvom brez skrbi, bil zaradi tebe v
mnogih deželah in povsod prijazno sprejet, ker sem prinašal tvoja pisma in
tvoje pozdrave, ki so jih kralji in prelati sprejemali kot nebeški blagoslov.
Vsi odličniki so se veselili tvoje pohvale. Sedaj pa, ko si mrtev, je obenem s
teboj umrla naklonjenost do mene in ne bo nikogar več, ki bi podal roko tujemu
in pomoči potrebnemu. Glej, kralj, ki te je s čisto vdanostjo ljubil, je umrl.
Na njegovem mestu je njegov sin, še mladenič, ki te morda niti ne pozna. Če jaz
sedaj pridem k njemu, ki je tako daleč in bi me zavrnil, bom občutil
neutolažljivo bolečino, če se bom moral vrniti po tako utrudljivem potovanju,
ne da bi kaj opravil. Če pa se jaz takoj vrnem, ne da bi poskusil izvršiti
nalogo, se bojim, da me bodo obdolžili lenobe in nespameti. Podeli, prosim,
pomoč, daj nasvet ubogemu, in ne presliši vzdihovanja obžalovanja vrednega
ubogega služabnika.” Ta blaženi oče se mu je še isto noč prikazal in ga
potolažil na čudovit način z naslednjimi besedami: “Kaj je vzrok, brat, da tako
dvomiš nad Božjim usmiljenjem in mojo pomočjo? Kdaj ali kje si čutil, da ti je
manjkala moja podpora v tvojih potrebah? Ali misliš morda, da sem sedaj, ko sem
prišel pod Gospodovo oblast, šibkejši kot nekoč, ko sem še živel? Pojdi torej,
v prepričanju, da bo šlo vse dobro. Pri tem bodi prepričan, da sem te jaz
poslal.” Ko je svetnik povedal to in še več drugega, se je brat popolnoma
omehčal v svojem srcu, in ko je njegovo srce občutilo preveliko veselje, je
zajokal od vdanosti. Zbudil se je z mokrimi očmi in lici ter spoznal, da je bil
tudi vzglavnik ves premočen od solz. Zgodaj zjutraj je nadaljeval pot. Ko je
zapustil mesto, je srečal množico trgovcev, ki so šli na Sicilijo trgovat. Ti
so spoznali, da je iz Clairvauxa in so ga radi sprejeli v svojo sredo. Ponudili
so mu tudi oskrbo in bili na razpolago, kar je bilo potrebno za vsak dan. Ko so
mu omogočili pristop k siciljskemu kralju, je naletel na veliko milost v
njegovih očeh. Uspel je, ne samo v zadevi, zaradi katere so ga poslali k
njegovemu očetu, ampak je kralj odprl tudi svoje zaklade in poslal po tem bratu
precej zlata za gradnjo nove cerkve v Clairvauxu, iz spoštovanja do svojega
pokojnega očeta. Omenjeni brat se je tako vrnil v Rim, naletel tam ponovno na
tako dobrohotnost, da je po zaslugi darov kardinalov in drugih Rimljanov ter
njihove radodarnosti mogel odpeljati iz mesta 10 bivolov, katere je ob velikem
začudenju vseh, pripeljal do Clairvauxa z Božjo pomočjo in pod Božjim varstvom
ter po zasluženju njegovega svetega očeta. Kajti, kdo se more zadosti čuditi
temu, da je mogel slaboten in star mož z dvema mladima fantoma po tako dolgi
poti dobro ohranjene, nepoškodovane tako velike in divje živali, dvakrat večje
od volov, prignati skozi nevarne pokrajine, mimo razbojnikov in rokovnjačev,
posebno še, ker takih živali na tej strani Alp do tedaj še niso poznali? Nekega
dne se je mogel izogniti zlobnežem le s težavo. Vendar je prestal vse te nevšečnosti
brez škode, ker je Bog varoval svojega zvestega služabnika zaradi molitev sv.
Bernarda. Nekoč se je zgodilo, da je moral iti skozi mesto pod oblastjo vodje
roparjev, katerih nasilnosti ni mogel nobeden ubežati, če jih ni presegal po
moči. Ko je zgodaj zjutraj svetila že zarja in je zapustil travnik, kjer je z
živalmi prenočil, je na vso moč prosil Boga in sv. Bernarda, naj ga rešita te
grozeče nevarnosti. In glej, zdelo se mu je, da prihajata od daleč naproti dva
moža, ki sta nosila v svojih rokah prižgano svečo. Polagoma sta prišla skoraj
do njega, nato sta nenadoma izginila izpred njihovih oči in dala božjemu
služabniku upanje, da bo ušel. Ko je stopil v hudičevo gnezdo, so ga zadržali
in naskočili od vseh strani, da ga oplenijo. Po Božji previdnosti pa so ob isti
uri prišli častitljivi možje. Ko so spoznali, da je iz Clairvauxa, so ga
osvobodili iz rok napadalcev in dosegli, da je mogel oditi z vsem, kar je imel.
Končno je prišel v Clairvaux. Vpeljal je po velikem začudenju vse živali nove
vrste, katerih število se je vsak dan bolj množilo, tako da so se razširile od
tega kraja po mnogih provincah. Brat pa se je znova posvetil duhovnemu študiju
in prevzel svete dolžnosti, ki mu jih je izročil sv. Bernard, na svoje stare
rame z vso navdušenostjo. Upal je s ponižno gotovostjo, da bo po zasluženju in
molitvah njega rešen večne kazni in užival večne dobrine, ker ga je usmiljeno
rešil iz tolikih nevarnosti na potovanju in v svoji milosti privedel
nepoškodovanega v svoj Clairvaux.
Ni komentarjev:
Objavite komentar