Bog nas hoče osrečiti in se nam podariti. Pušča pa
nam svobodo. On nas ne prisili, da bi ga sprejeli. Če ga sprejmemo, se med njim
in nami sklene prijateljstvo. Sveto pismo uporablja za takšno prijateljstvo
pogosto izraz zaveza.
V zemeljskem raju sta prva dva človeka živela v
prijateljstvu z Bogom. Njuna nepokorščina Bogu je to prijateljstvo porušila.
Sveto pismo opisuje Abrahama, Mojzesa in druge preroke kot božje prijatelje.
Božje prijateljstvo se je najbolj razodelo v Jezusu
Kristusu. On hoče biti prijatelj vsakega in vseh. Pogoj pa je izpolnjevanje
njegove volje. On je rekel apostolom: "Vi ste moji prijatelji, če delate,
kar vam naročam" (Jn 15,14).
Človeško prijateljstvo je zaradi človeških slabosti
enega ali obeh pogosto ogroženo. Bog pa nikoli ne odpove. On nas nikoli ne
razočara. Potrebno je, da mi izpolnimo svoj delež.
Boštjan govori o prijateljstvu med Bogom in človekom takole:
"Bog mora človeku postati prijatelj, kateremu
lahko vse zaupa, kajti Bog ni neki oddaljeni Bog, ampak je Ti.
Kakšen odnos do Boga naj zavzame človek, nam prav lepo
prikaže zgled dveh, ki se imata resnično rada, tako rada, da sta pripravljena
ob vsakem trenutku darovati tudi svoje življenje za drugega. Mislim, da prav
tak odnos kaže na pristno vero v Boga, kajti vera ni samo v tem, da priznaš
Boga, temveč v tem, da stopiš z Njim v oseben stik in se ravnaš po Njegovih
besedah in zgledih."
p.
Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar