Jezus nas uči, naj se na Boga obračamo kot na Očeta. Najlepšo molitev, ki nas
jo je naučil, začenjamo z besedami: "Oče naš, ki si v nebesih" (Mt
6,9). Kristjani smo božji otroci. To smo postali pri svetem krstu, ko smo se
rodili iz vode in Svetega Duha (prim. Jn 3,5). Sv. Janez vzklika:
"Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče! Celo božji otroci se
imenujemo in to tudi smo" (1 Jn 3,1). Bog nas ima resnično rad, neskončno
bolj kakor najboljši zemeljski oče. Jezus je rekel učencem: "Oče sam vas
ima rad, ker imate tudi vi radi mene in verujete, da sem prišel od Boga"
(Jn 16,27).
Božja ljubezen do nas je podobna tudi materini ljubezni.
Papež Janez Pavel I. je 10.
septembra 1978 rekel: "Bog je očka, še bolj pa je mati."
Ta misel je navzoča že v Stari zavezi. Pri preroku Ozeju
Bog popisuje svoje ravnanje z izvoljenim ljudstvom s podobami, ki veljajo za
matere:
"Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil in iz
Egipta sem poklical svojega sina... Efraima sem učil hoditi, jemal sem jih v
svoje naročje, pa niso spoznali, da sem skrbel zanje. Z vrvicami dobrote sem
jih vlekel, z vezmi ljubezni; bil sem jim kakor človek, ki dvigne dojenčka k svojemu
licu, nagnil sem se k njemu in mu dal jesti" (Oz 11,1-4).
Seveda je božja ljubezen neskončno bolj popolna od
ljubezni še tako popolne zemeljske matere:
"Ali pozabi žena na svojega dojenčka, da bi se ne
usmilila sina svojega telesa? In ko bi ga tudi ona pozabila: jaz te ne pozabim!
Glej, na obe dlani sem te napisal" (Iz 49,15–16).
Ni komentarjev:
Objavite komentar