Sestre
uršulinke vedo povedati, kako navdušeno je prof. Strle v njihovi cerkvi v
Ljubljani prepeval pred Najsvetejšim litanije Matere božje. Sam se spominjam,
da sem ga približno deset let pred smrtjo peljal z avtomobilom domov, pa mi je
med potjo predlagal, da bi molila litanije Matere božje. »Jih ne znam na pamet
in tudi nobenega besedila nimam pri roki,« sem mu odgovoril. »Jaz pa jih znam,«
mi je odgovoril in začel moliti naprej. Prof. Strle je bil marijansko usmerjen.
To si hitro začutil ob stiku pri njem. Pa si vsaj na kratko, kar po kronološkem
redu, to poglejmo.
Globoko
doživetje Boga pri desetih letih je gotovo spremljal tudi prisrčen odnos do
nebeške Matere, a neposrednih poročil o tem nimamo (vsaj kolikor mi je trenutno
znano). Zelo zgovorne so Strletove besede v pismu 9. 9. 1980. V njem pove, da
mu je za zgodnjo očetovo smrtjo (ko še ni hodil v šolo) v gimnaziji umrla mati
(to je bilo 8. 1. 1932, ko je bil v četrti gimnaziji). Tedaj si je »izbral
drugo Mater. Ta me je varovala tudi v najstrašnejših položajih naravnost
čudovito.« Po smrti svoje telesne matere si je izbral Marijo za svojo duhovno
mater.
Kot
novomašnik (posvečen je bil 29. 6. 1941) si je izbral geslo Povsod Boga.
Kartuzijanu p. Nikolaju Bregantu, s katerim je sodeloval pri izdaji cele vrste
knjig, je v pismu 19. 6. 1981 povedal: »Zdaj mi postaja jasno, da ni bilo brez
pomena zame, ko me je Gospod v svoji previdnosti nagnil, da sem si za novomašno
podobico vzel geslo: 'Povsod Boga!'. Zraven sem imel v mislih še 'Ljubljena
Mati, mi hočemo povsod Boga!'« Tu vidimo, da ima Strletova osredotočenost na
Boga izrazito marijanski naglas.
V
Strletovem dnevniku imamo pomenljiv zapis glede njegove marijanske
naravnanosti. 5. IX. 1943 je zapisal: »Rekolekcija: premišljeval sem o popolni
pobožnosti do Marije v smislu Grignionovega nauka. Vsega se moram darovati po
Mariji Jezusu. Z ničemer ne smem svobodno razpolagati. Svoje volje ne smem
preklicati. … Bog, Marija in Jezus Kristus naj bo vsa navezanost. – Vse v črti
Marija – Jezus – Bog.« V dnevniku, ki ga je pisal kot bogoslovec in mlad
duhovnik (od leta 1937 do 1945), vedno znova vidimo, kako je svoja premagovanja
povezoval s priprošnjo k Mariji.
Tudi
svoj študij je izročil Mariji. 18. XII. 1943 je zapisal v dnevnik: »Danes sem
delal rigoroz iz splošne teologije. Položil sem ga Mariji v roke. Saj je to
sobota, Mariji posvečen dan. Pred Marijo Pomagaj v stolnici sem sklenil, da naj
bo to Marijin doktorat, ako se mi bo posrečil. Marijini in Njenega Sina časti
naj bo posvečen.« Vse svoje znanstveno delo je posvetil Mariji in se je tega
tudi držal.
Po
vrnitvi iz petletnega zapora (1947-1952) je škof Vovk Strleta poslal v Planino
pri Rakeku. Izrazito se je začel poleg dušnopastirskega dela posvečati študiju
ravno v povezavi z Marijinim letom 1954. Šmarnice za to leto je deloma napisal
on (v večjem delu pa kanonik Šimenc). To leto se je praznovala stota obletnica
razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju in prof. Strle se
je posvetil intenzivnemu študiju mariologa Schönlebna, ki je to versko resnico krepko branil že dolgo pred njeno
razglasitvijo.
Ko je
prof. Strle na začetku leta 1959 odhajal iz župnije Planina v Ljubljano, je v
župnijsko kroniko zapisal: »Pri delu mi je bilo geslo: Marija in presv.
evharistija; napravil pa sem v smislu tega gesla komaj polovico tega, kar mi je
v srcu tlelo že prvi dan, ko sem zvedel: v Planino greš.« Žal je čudoviti zapis
v kroniki nekdo deloma prelepil s sliko, a je malo naprej le mogoče prebrati v
latinščini zapisane besede Hvala Bogu in Mariji (laus Deo et Mariae). S temi
besedami se je prof. Strle poslovil od župnije Planina pri Rakeku.
Iz
pisma Luka Cirimotića, z dne 22. 12. 1962, zvemo, da je bil Strle v znani božji
poti Letnica. Luka Cirimotić v omenjenem pismu piše, da je škof ordinarij (dr.
Smiljan Čekada) ustanovil odbor za posvetitev škofije Marijinemu brezmadežnemu
Srcu. A zaradi škofove navzočnosti na koncilu ni dosti narejeno. Strleta prosi,
da bi podal dogmatične temelje za posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Strle je odgovoril 27. 12. 1962. Z veseljem se spominja srečanja v Letnici,
srečanja z bogoslovci in s škofom. Glede Cirimotićeve želje o dogmatičnem
temelju za posvetitev pa, da bo prav kmalu, vsaj poleti, začel pisati skripta
za mariologijo. Obljublja, da bo tudi posvetitvi Mariji posvetil posebno
poglavje. Pove, da je o tem delno že predaval, bogoslovcu Kastelicu pa je dal
razpravo znanega škofa Ancela, ki posebej govori o aktualnosti Grignionove
pobožnosti za duhovnika in tudi o dogmatičnih temeljih nekoliko. V istem pismu
Strle svetuje Luku Cirimotiću, da v škofiji vpeljejo Unionem apostolicam, ki
ima za geslo 'Omnia pro Sacratissimo Corde Jesu per immaculatam Mariam' in ima
zelo koristno shedulo, ki je Strleta npr. naučila zgodnjega vstajanja. »Moj
ideal je bil že od prvih semeniških let: izčrpati se v službi Bogu po Marijinem
posredovanju.« V tem pismu Strle zatrjuje, da če bodo duhovniki vsak dan pol
ure meditirali in zmolili del rožnega venca, bo s tem pridobljeno vse drugo.
Kot
profesor na Teološki fakulteti je predaval mariologijo in napisal v ta namen
obsežna skripta. Vedno znova je v duhu sv. Ludovika Grigniona branil vlogo in
pomen božje Matere v življenju vsakega kristjana. Prav po njegovi zaslugi so
kartuzijani leta 1980 izdali celoten prevod Grignionove knjige Popolna podaritev samega sebe po Mariji.
Globoko je bil prepričan, da je naša vera konkretna in življenjska le, če se
oklepamo Device Marije.
p.
Andrej Pirš
Ni komentarjev:
Objavite komentar