Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

petek, 28. februar 2014

ZGODBE ZGODNJEGA CISTERCIJANSKEGA REDA O pobožni smrti meniha iz Clairvauxa



Bogaboječi in z duhom napolnjeni menih iz skupnosti v Clairvauxu [klervóju] je prebival dalj časa na Danskem v samostanu, podrejenem Clairvauxu. Ko se je vrnil v Clairvaux, je povedal svojim sobratom o nekem lepem in zelo verodostojnem čudežu, ki se je pred tem zgodil na Saškem. V tej pokrajini je stal cistercijanski samostan, v katerem je zelo pobožni in čudovito ponižni menih služil Kristusu Gospodu z vso vdanostjo v preprostosti svojega srca. Vsa pravila svetega Reda je goreče spolnjeval in se v vseh rečeh poniževal. Trudil se je posebno za molk in mir, bil je vedno pripravljen za molitev, pokoro, duhovno branje. Kjerkoli je bil, ga je vleklo k molitvi in branju. Pri branju je bolj iskal pobožnost kot učenost ter pri tem občutil tako veselje, kot če bi razpolagal z vsemi bogastvi.
Ko pa se mu je približala ura odhoda s tega sveta, je zbolel in mazilili so ga z bolniškim oljem. Prosil je, naj njegovo telo takoj umijejo in mu nadenejo obleko, v kateri bo pokopan. Sprva niso hoteli ugoditi njegovi želji, a je vztrajal pri tem, zato so mu jo zaradi njegove svetosti spolnili. Potem je rekel okoli stoječim: “Pojdite k svojim nalogam, ker ne bom takoj umrl, ampak me bo Gospod poklical jutri po kosilu.” Vsi bratje so napeto čakali izpolnitev prerokbe božjega moža. Naslednjega dne, ob isti uri, kot je bil napovedal, je zvon povabil k molitvi za umirajočega sobrata. To so opravili toliko bolj pobožno, ker so trdno verovali, da bo umirajoči kmalu poveličan v večnem življenju. Brata je pred zadnjim zdihljajem nenadoma razsvetlila Božja milost in rekel je z jasnim glasom okoli stoječim: “Glejte, ravno sedaj vstopa k nam tisti ljubljenec Gospodov, sv. Janez Evangelist.” In ko je znova za nekaj časa utihnil, je dejal: “Glejte, sedaj prihaja blažena Božja Mati in Devica Marija.” Po kratkem molku ga je nenadoma razsvetlila še večja milost in dodal je z jasnim glasom: ”O bratje, glejte, že prihaja Gospod Jezus Kristus in z njim velika množica svetih angelov in drugih svetnikov.” Po teh besedah se je začel veseliti in radovati zaradi vsega, kar je videl, in začel je prepevati: “Pridite na pomoč, svetniki Božji, pridite, angeli Gospodovi!” In med petjem je izdihnil.
Ko so bratje videli, kako se je mož ob smrti veselil in umrl s petjem, so hitro povzeli tisti odpev tako rekoč iz njegovih ust, povzdignili glas k nebesom in končali s prepevanjem v velikem, pobožnem navdušenju.

To je imenovani senior zvesto sporočil svojim bratom v Clairvauxu in zelo vžgal njihova srca za ljubezen do vsega nebeškega, za odpoved samemu sebi ter za ljubezen do Boga in bližnjega. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar