Naši predniki na Slovenskem so baziliko (Ocimum basilicum L.) imenovali tudi božilek, bržilka, bosiljek, bražilka, bažilka. Prvotna domovina bazilike je Indija. Dele rastlin so našli v grobnicah piramid iz let okoli 3500 pred Kristusom. V 12. st. so baziliko v Evropo prinesli menihi in jo gojili v svojih samostanskih vrtovih. Od tu se je nato na podeželju razširila njena uporaba.
Bazilika je močno razraščena rastlina, do 60 cm visoka enoletnica iz družine ustnatic (Lamiaceae). Listi so dolgopecljati in jajčaste oblike. Cvetovi so večbarvni, beli, rožnati ali škrlatni – poznamo več vrst bazilike. Cveti od julija do oktobra. Rada ima s hranilnimi snovmi bogata tla, ki so tudi malo vlažna, in predvsem obilo sonca. Naj raste v zavetrju, saj je občutljiva na nizke temperature. Cela rastlina je močno aromatična. Nabiramo oziroma žanjemo zel bazilike (Herba basilici), celo rastlino brez podzemnega dela oziroma gornji del rastline, v času cvetenja, večkrat na leto. Lahko pobiramo tudi samo liste (Folium basilici). Sušimo jo v senci ali sušilnici pri 40° C, posušena ima slan okus. Hranimo jo v dobro zaprti posodi, sicer izpuhti veliko njene zdravilne in začimbne vrednosti.
Uporabljamo posušeno celo rastlino ali samo liste za pripravo čaja. Lahko jo tudi dodajamo drugim zdravilnim rastlinam za pripravo čajnih mešanic. Bazilika vsebuje eterično olje, cineol, čreslovine in druge neraziskane učinkovine, ki jih je več kot 200. Eterično olje bazilike zavira rast gliv in bakterij. Deluje npr. proti Pseudomonas spp. ter Asperigillus spp., Candida spp. Vsebuje nekaj mineralov in vitaminov - predvsem veliko kalija in vitamina K.
V ljudski medicini bazilika krepi želodec, pomaga pri napenjanju, vetrovih, zaprtju, vrača apetit in odpravlja bolečine v predelu trebuha.
Čajna mešanica patra Simona Ašiča ČreSIT blagodejno deluje na prebavila ter vsebuje baziliko in druge zdravilne rastline, ki tudi izboljšajo delovanje prebavnega trakta:
- 30% rastline bazilike (Basilici herba),
- 15% korenin angelike (Angelicae radix),
- 15% rastlin rmana (Millefolii herba),
- 10% listov poprove mete (Menthae piperitae folium),
- 10% plodov komarčka (Foeniculi fructus),
- 10% rastlin majarona (Majoranae herba).
Bazilika nas pomirja, če smo živčni in napeti ter odpravlja nespečnost. V ta namen jo priporočamo študentom pred izpiti, saj pomaga pri mentalni utrujenosti. Baziliki pri tem dodamo še druge zdravilne rastline za pripravo čaja: cvet kamilice, list rožmarina, korenino angelike, plod ovsa ter list koprive. To je sestava MemoSIT čajne mešanice patra Simona Ašiča.
Bazilika tudi poveča izločanje urina (UroSIT čajna mešanica), zato jo uporabljamo pri vnetem mehurju, pri pekočem in bolečem mokrenju. Za to delovanje ji dodamo še druge zdravilne rastline za boljši učinek. To so listi breze in velike koprive, zeli zlate rozge in njivske preslice in koruzne laske. Čreslovine v baziliki delujejo antiseptično – uničujejo morebitne bakterije v sečilih.
Ustavlja beli tok pri ženskah v rodni dobi, zato je primerna za ženske pri motnjah menstrualnega ciklusa. V ta namen, naj ženska pije ŽENSKI ČAJ patra Simona Ašiča, ki vsebuje poleg bazilike še rastlino plahtice, gosje trave in rmana ter cvet kamilice in list melise.
V literaturi zasledimo, da bazilika deluje tudi protivirusno, in sicer proti virusu herpesa simpleksa 2, protivnetno in zaščitno za jetra. Izkazuje še antioksidativno delovanje. Zaradi njenega blagodejnega mnogovrstnega delovanja baziliko najdemo v čajnih mešanicah za dobro počutje (čajna mešanica DOBRO POČUTJE).
Baziliko, najbolje svežo, dodajamo kot okusno in zdravilno začimbo mastnim jedem za lažjo prebavo, pa tudi solatam »olepša« okus. V poletnih mesecih se prileže solata iz paradižnika, mozzarelle in bazilike.
Barbara Kozan, mag.farm.
Ni komentarjev:
Objavite komentar