Tu prosimo Jezusa in Mater Marijo za srečno zadnjo uro. To je najbolj odločilna ura. Za našo večnost gre. Seveda je zadnja ura odvisna od prejšnjih ur našega življenja, predvsem od naše ljubezni do Boga in do bližnjega. Sv. Janez Vianney vzklika: »Biti ljubljen od Boga, biti združen z Bogom, živeti v Božji navzočnosti, živeti za Boga: o, kako lepo življenje! In lepa smrt! V ljubezni do Boga bomo našli svoj mir, svojo popolnost, svoje zasluženje, svojo slavo in srečo na tem in na drugem svetu.«
Posvetitev in izročitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu in življenje iz te posvetitve nas zelo dobro pripravlja na srečno zadnjo uro in srečno večnost. Zato ima češčenje Jezusovega in Marijinega Srca za kristjane prav poseben pomen. Že simbolika srca kaže na to. Srce je znamenje ljubezni. Jezus in Marija sta se v zadnjih stoletjih v posebnih razodetjih pogosto prikazovala z izrazitim srcem. S tem občečloveškim simbolom sta hotela poudariti svojo prisrčno ljubezen do nas. Ker nas ljubita, hočeta rešiti človeštvo, ki se je oddaljilo od ljubezni do Boga in do bližnjega. Treba je verovati v njuno ljubezen in jima zaupati ter se jima z ljubeznijo popolnoma izročiti. Prenovila bosta naša srca, da bomo začeli misliti, govoriti, delati in ljubiti kakor onadva. To nas bo vodilo k svetosti, svetost pa je vstopnica za nebesa.
Sv. Marjeta Marija Alacoque je zapisala: »Zdi se mi, da ni krajše poti, da pridemo do popolnosti in da ni bolj gotovega sredstva za zveličanje, kakor je posvetitev Božjemu Srcu.« Večkrat je dejala: »Mislim, da se ne bo pogubil nihče, kdor bo Jezusovo Srce častil in se mu posvetil.« Ne samo dvanajsta ali vélika obljuba, ki govori o pobožnosti devetih prvih petkov, ampak tudi več drugih Jezusovih obljub sv. Marjeti se nanaša na srečno smrt. To je skladno s Svetim pismom. Bog namreč »hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2,4). Zveličamo se lahko le v Jezusu Kristusu, »ki je prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno« (Lk 19,10). Ker Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali, daje tudi vsem možnost za to, svojo milostno pomoč. Treba pa je z Božjo milostjo sodelovati.
Tudi v Fatimi imamo podobne obljube. Devica Marija je pastirici Luciji leta 1917 razodela Jezusov načrt: »Na svetu hoče vpeljati češčenje mojega brezmadežnega Srca. Tistemu, ki se ga bo oklenil, obljubim zveličanje. Te duše bo Bog ljubil kakor cvetlice, s katerimi bom krasila njegov prestol.«
Pri tretjem prikazanju, 13. julija 1917, je Devica Marija fatimskim pastirčkom pokazala pekel, nato je rekla: »Videli ste pekel, kamor gredo duše ubogih grešnikov. Da jih reši, hoče Bog vpeljati na svetu češčenje mojega brezmadežnega Srca.«
Sv. Janez Vianney nazorno oznanja: »Človek je bil ustvarjen za nebesa, hudič pa je zlomil lestev, ki je vodila vanje. Naš Gospod nam je s svojim trpljenjem obnovil drugo; odprl je vrata. Presveta Devica je na vrhu lestve, jo drži z obema rokama in nam kliče: 'Pridite, pridite!' O, kako lepo vabilo! Kako lepa je človekova usoda! Gledati Boga, ga ljubiti, slaviti, zreti vso večnost!«
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar