Veliko je starih slovenskih imen za kumino (Carum carvi L.): kumin, bela cemena, kimca, čumna, divji kumen, kimelj, kumen, kumena. Naši predniki so kumino torej veliko uporabljali, tudi danes so njeni plodovi (Carvi fructus) nepogrešljivi na zeljni solati, saj izboljša prebavo, četudi nekaterim okus ni všeč. Šele v srednjem veku pa je kumina postala zdravilna rastlina za želodčne, črevesne in žolčne težave.
Najdemo jo rasti po travnikih, ob potokih, pašnikih in ob robovih poti po vsej Evropi do srednje Azije in severne Afrike. Počasi izginja z naših travnikov, ker se zaradi vedno zgodnejše košnje ne more več zasejati sama. V mnogih deželah srednje Evrope je postala prava redkost. Sodi v družino kobulnic (Apiaceae). Je dvoletna rastlina, v prvem letu požene le listno rozeto, v drugem letu pa cveti, od maja do junija. Beli cvetki so združeni v kobule. Plodovi so zreli junija in julija. Rastlino porežemo, preden popolnoma dozori, jo povežemo v snopiče in obesimo na prepih. Pod šope podložimo papir, da ulovimo plodove, ki med dozorevanjem odpadajo. Ko so zreli, jih omlatimo. Vsa rastlina lepo diši. Kumina ni le zdravilna rastlina proti napenjanju, ampak tudi začimba. Dodajamo jo težko prebavljivi ali mastni hrani za izboljšanje okusa in prebave. Kot začimba izboljša tek.
Plodovi vsebujejo 3 do 7% eteričnega olja, ki je sestavljeno pretežno iz karvona (50 do 60%), limonena (do 45%) in le 1,5% karveola. V plodovih so še maščobno olje, proteini, ogljikovi hidrati, nekaj fenolnih kislin in malo flavonoidov. Kumina odpravlja težave z napenjanjem v trebuhu, lajša krče gladkih mišic, odpravlja vetrove in deluje protimikrobno. Ugotovili so, da je sproščujoč učinek kumine na gladke mišice premo sorazmeren s količino zaužite kumine. Prav tako so ugotovili, da je v kumini steroidna spojina, ki ima protimikrobne učinke in podoben spekter delovanja kot antibiotik ampicilin. Karvon deluje zaviralno na rast nekaterih gliv in zajedalcev, in sicer iz rodov Aspergillus, Epidermatophyton in Trichophyton. Deluje tudi protivnetno, ker zavira dejavnost dveh encimov: 5-lipoksigenaze in cikloksigenaze, in tako zavira nastajanje levkotrienov in prostaglandinov.
V ljudski medicini kumina še poveča izločanje urina, spodbuja delovanje želodca, deluje proti nastajanju ledvičnih kamnov, spodbuja periferni krvni obtok, pospešuje nastajanje mleka pri doječih materah, pospešuje menstruacijo in zmanjšuje krčevite bolečine pri porodnicah.
Nasveti patra Simona Ašiča:
Za spomladansko čiščenje organizma pijemo POSTNI ČAJ, ki vsebuje rastline njivske preslice, liste koprive in breze, cvetove kamilice in plodove kumine.
Za pospeševanje izločanja mleka pri mamicah se pripravi čaj iz plodov janeža, kumine, komarčka, lahko dodamo tudi liste majarona, rastline sporiša ter plodove šipka. Kasneje, za zaustavitev dojenja, naj mamice pijemo čaj iz listov žajblja.
Za izboljšanje apetita in pri pomanjkanju želodčnih sokov, ko občutimo, kot da bi imeli »kepo v želodcu«, pijemo čaj ZA DOBER TEK.
Porodne bolečine blaži kuminov čaj.
Pri prebavnih motnjah pijemo čaj iz čajne mešanice, ki vsebuje plodove kumine, janeža, cvetove kamilice, liste poprove mete in korenine baldrijana. Žličko mešanice prelijemo s skodelico vode in pustimo, da se čaj ohladi. Pijemo 1 do 2 skodelici dnevno pred jedjo.
Kumina je koristna zdravilna rastlina in začimba. Vedno jo imejmo doma na zalogi.
Barbara Kozan, mag. farm.
Ni komentarjev:
Objavite komentar