V župniji, kjer opravljam službo župnika, smo v LETU EVHARISTIJE molili takole: v postnem času smo popoldne molili sveti križev pot in litanije. V velikonočnem času smo vsako nedeljo molili, kljub trem nedeljskim mašam, pred izpostavljenim Najsvetejšim: eno nedeljo smo imeli krajšo obliko molitvene binkoštne dvorane, to je oblika molitve, ki ima štiri glavne točke. Prvič: pesem v čast Svetemu Duhu: zapeli smo vse kitice S skupno pesmijo. Drugič: molili smo en del sv. rožnega venca. Tretjič: obnovili smo posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Četrtič: iz knjige Marijih sporočil ali iz Katekizma Katoliške Cerkve smo imeli kratko premišljevanje (7 – 10 minut). Vedno smo molili za svetega očeta. Sledile so litanije Matere Božje, nato še blagoslov z Najsvetejšim. Naslednjo nedeljo pa smo pred izpostavljenim Najsvetejšim častili Božje Usmiljenje. Najprej smo molili prvi rožni venec Božjega usmiljenja, nato smo molili litanije Božjega usmiljenja, sledil je drugi rožni venec Božjega usmiljenja, nato smo molili vzklike k Božjemu usmiljenju, sledil je še tretji rožni venec Božjega usmiljenja. Potem so sledile še litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Nato so se nedelje menjavale po tem osnovnem vzorcu molitve. Vsako nedeljo pred drugo – glavno nedeljsko mašo – začnemo moliti tri četrt ure prej sveti rožni venec. Izpostavim Najsvetejše in grem v spovednico. 15 minut pred mašo, ko zvonovi vabijo, pa prva molivka po mojem naročilu začne moliti rožni venec Božjega usmiljenja. Za sklep podelim še blagoslov z Najsvetejšim, nato pa je glavna župnijska maša. Enkrat na mesec imamo veliko molitveno binkoštno dvorano, ko zmolimo vse štiri dele svetega rožnega venca pred izpostavljenim Najsvetejšim.
V župnijski cerkvi imamo veliko sliko Usmiljenega Jezusa, ki jo je pri posebni slovesnosti blagoslovil gospod nadškof, in smo jo v procesiji slovesno nesli v cerkev in namestili na mesto, kjer je dobro vidna vsem. Svojim župljanom sem o Božjem usmiljenju pridigal že leta 1998, ko sem v italijanskem jeziku bral DNEVNIK sestre Favstine Kowalske. Ko je DNEVNIK izšel v slovenskem jeziku, so moji župljani naročili 18 izvodov knjige. Župljanom sem omogočil nakup slike Usmiljenega Jezusa in vsaka družina, ki je to hotela, si je lahko nabavila to sliko. Sliko fatimske Gospe Marijinega brezmadežnega Srca – pa sem podaril vsaki družini v župniji, ko sem porabil 3 leta, da sem obiskal vse družine. Samo pri dveh hišah so odklonili moj obisk. V tiskanem oznanilu za cvetno nedeljo natisnem vedno tudi DEVETDNEVNICO K BOŽJEMU USMILJENJU in povabim župljane, da bi jo molili. Praznik Božjega Usmiljenja praznujemo slovesno, župljane povabim tudi v Stično in sam se vedno udeležim slovesnosti v Stični. V župniji sem imel tudi mladinsko molitveno binkoštno dvorano, ko je okoli 20 mladih enkrat mesečno molilo pred izpostavljenim Najsvetejšim celotni rožni venec, 18 mladih se je udeležilo tudi Marijanskih duhovnih vaj. Za mlade sem imel od začetka svoje službe v tej župniji tudi 70 tednov zapovrstjo, brez prekinitve, »mladinski verouk« najmanj po 2 uri ali še več. Ti mladi so sedaj že poročeni in živijo v različnih župnijah. Vsa leta svoje duhovniške službe pa imam mladinski verouk, kjer sem imel tudi teme o Marijinih prikazovanjih v La Salletu, Lurdu, v Fatimi in Medžugorju. V župniji, kjer delujem, sem imel tudi otroške molitvene binkoštne dvorane, ko smo z otroki molili pred izpostavljenim Najsvetejšim en del svetega rožnega venca. Nekateri župljani pa molijo tudi v družinskih binkoštnih dvoranah in častijo Marijino brezmadežno Srce ter se po Mariji izročajo Jezusu. V teh letih so se zvrstile različne generacije otrok in mladih, nekatere so bile bolj dovzetne za molitev in mladinski verouk, nekatere generacije pa manj. Vsako leto romamo tudi na narodno molitveno binkoštno dvorano na Sveto Goro pri Gorici, ki je nastala kot zahvala Mariji za rešitev Slovenije ob razpadu Jugoslavije, da v Sloveniji ni bilo takšne vojne, kot je bila v Bosni in na Hrvaškem. V letu 2005 smo romali že štirinajstič. V začetku moje službe je romalo en avtobus mladih, ministrantov in liturgičnih bralk, ter en avtobus drugih župljanov, romali so tudi z osebnimi avtomobili, na veliko narodno molitveno binkoštno dvorano, nekaj let nazaj pa roma po en avtobus in še z osebnimi avtomobili. Vsako prvo soboto obnovimo posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu, za Marijino vnebovzetje pa vsa župnija na slovesen način obnovi svojo posvetitev. Za prve petke tudi molimo pred izpostavljenim Najsvetejšim in obnovimo posvetitev presvetemu Jezusovemu Srcu. Nekateri župljani tudi radi romajo v Medžugorje in v druga Marijina svetišča v Sloveniji. Župljani imajo naročeno revijo Mir – odmev Medžugorja. Ko sem pred leti nekaj nedelj pridigal o Katekizmu Katoliške Cerkve, sem začel zbirati prijave za naročilo Katekizma in v župniji sem zbral 80 naročnikov. V zadnjem času razmišljam in se pripravljam, kako bi zbudil željo po branju Svetega pisma, da bi se župljani začeli duhovno hraniti z njim. Veselim se leta Svetega pisma, ki bo – vsaj tako upam – pri katoličanih vzbudil zavzetost za branje, premišljevanje in vsakodnevno uporabo Svetega pisma. Bog daj, da bi bilo tako! Priporočam se Svetemu Duhu, da bi mi navdihnil še druge načine molitve in dela, ki bi v naši župniji prinesli dobre duhovne sadove.
župnik I. P.
Ni komentarjev:
Objavite komentar