Marija nas je v Fatimi prosila, da se posvetimo Njenemu Brezmadežnemu Srcu ter opravljamo prve sobote njej v čast. Papež Pij XII. je 31. oktobra 1942 posvetil katoliško Cerkev in vesoljni svet brezmadežnemu Srcu Marijinemu z besedami: »Tebi, Tvojemu brezmadežnemu Srcu, se v tej usodni uri človeške zgodovine izročimo in posvetimo.« Za njim so se pričele posvečevati posamezne škofije po vsem svetu. Tako je tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman že pozimi 1943 s pobožnostjo prvih sobot povabil svoje vernike, da bi s posvetitvijo Marijinemu Srcu izpolnili njeno vabilo iz Fatime. To se je zgodilo v nedeljo, 30. Maja 1943, v soboto pred tem pa so se na posvetitev pripravili s posebno spravno in spokorno procesijo od stolnice do rakovniške cerkve. Ljubljanski zgled so posnemale mnoge župnije po deželi, tudi stiška.
Procesije so se vile proti Stični od treh podružnic: draške, črnelske in metnajske. Ni pa bilo pristavske, čeprav je bil sv. Lambert leta 1938 iz šentviške prestavljen v stiško faro. Verjetno so se prebivalci tistih najbolj oddaljenih hribovskih vasi pridružili Metnajcem. Časopis Slovenec je poročal takole: « Iz Drage je nosil križ sivolasi gospod opat, mož preskušen v težkem delu in trpljenju. Pot ga je oblival, videlo se je, da mu roke omahujejo, a do konca je prinesel križ. Več tisočglava procesija je napolnila veličastno baziliko do zadnjega kotička« in nato prisluhnila nagovoru opata Kostelca. Naslednji dan je bila bogato okrašena stiška bazilika spet nabito polna. Verniki so se množično posvetili Mariji in jo prosili, da bi jim pomagala preživeti strahote vojne. Ljudi, ki bi se tega spominjali, ni več dosti med nami.
Letos je 80 let od tega dogodka.
Valerija Ravbar
Ni komentarjev:
Objavite komentar