Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 5. januar 2023

DOMAČA ZDRAVILA   NAVADNI PLEŠEC  

 Plešec (Capsella bursa-pastoris L.) je zdravilna rastlina, ki je po videzu zelo neopazna. Nepoznavalec ga verjetno označi za plevel. Ima skoraj golo steblo – morda je zato njegovo ime plešec, iz katerega izhajajo na pecljih mali listki, podobni srčkom. Na vrhu stebla in vejic, ki izhajajo iz stebla, so grozdasta socvetja, sestavljena iz majhnih belih cvetov. Raste skoraj povsod, najraje pa na obdelanih njivah. Je eno ali dvoletna zdravilna rastlina, sodi v družino križnic (Brassiccaceae). Nabiramo ga od aprila do novembra, uporabna je cela rastlina, brez korenin (Bursae pastoris herba).

Mnogo tradicionalnih slovenskih imen plešca, kot so kašica, mesec, plevelka, rižnica, škofove kapice, škofova kapica, kobulica, srčenica, divja repica, železna trava, zilc, bobulica, bobulca, vročenica, luščec, plešic, plešič, stanovnik, taška, uročenica, govori o tem, da je plešec še kako učinkovita rastlina, saj je ne bi naši predniki vsak v svoji pokrajini po svoje imenovali.

Tudi drugod po svetu poznajo plešec: na Japonskem in Kitajskem so v preteklosti, več stoletij nazaj, uporabljali plešec kot sredstvo za zaustavljanje krvavitve ter za povečanje izločanja urina in za zniževanje telesne temperature. V nekaterih državah v Aziji so liste uporabljali za hrano. Plešec vsebuje biogene amine, kot so holin, acetilholin, prolin, tiramin in histamin. V njem najdemo tudi minerale v sledovih, kot so železo, baker, kalij, kalcij, mangan in kobalt. 100 g rastline vsebuje 36 g proteinov, 4,2 g maščob, 44 g ogljikovih hidratov. Prisotnih je nekaj vitaminov: vitamin B1, vitamin B2, vitamin A in vitamin C. Peptid diozmin ima antihemoragično delovanje, to pomeni, da ustavlja krvavitev, saj oži krvne žile in utrjuje njihove stene. Tako lahko plešec pomaga ustavljati krvavenja v želodcu, črevesju, ledvicah, pljučih, maternici, nosu in pri ranah. Seveda pri vseh notranjih krvavitvah takoj obiščemo zdravnika.

Nasveti patra Simona Ašiča.

Plešec uravnava visok in nizek krvni tlak, podobno kot bela omela, le da je njegovo delovanje šibkejše. Pri prenizkem krvnem tlaku si pomagamo s čajno mešanico iz rastlin plešca, timijana in rmana, listov melise in žajblja ter plodov šipka. 1 žličko čajne mešanice poparimo s ½ litra kropa, počakamo 1 uro in precedimo. Pijemo trikrat na dan ½ ure pred obroki.

Pri krvavitvi iz nosu čaj iz plešca, ki smo ga pripravili kot poparek, srkamo skozi nos. Pater Ašič priporoča, da tudi šopek plešca navežemo okoli vratu.

Izboljša delovanje črevesja, saj zvišuje tonus črevesja in tako spodbuja peristaltiko - tudi to je razlog, da ga dodajmo v čajne mešanice za lajšanje težav s hemoroidi. Pri hemoroidih pijemo čaj, ki ga pripravimo tako, da 1 žličko plešca poparimo z 1 skodelico vrele vode. Dodamo 10 cvetov kamilice in zavremo in po 10 minutah precedimo. Pijemo trikrat dnevno po 1 skodelico med obroki.

Tiramin v plešcu povzroča krčenje maternice in popadke pri porodu. Pri porodu naj ženska pije čaj iz plešca. Tudi krvavitve pri porodu bo plešec prej zaustavil.

Pri premočni menstruaciji naj ženska pije čaj iz rastlin plešca, ptičje dresni, bele omele in listov plahtice.

Včasih, ko ni bilo na voljo ustrezne zdravstvene oskrbe, so si po nasvetu patra Simona Ašiča pri krvavitvah iz pljuč pomagali s pitjem čaja iz rastlin plešca, njivske preslice, bele omele, cvetov bezga, lanenih semen, korenin kolmeža in lubja mladih vej hrasta.

Pri težko zaceljivih ranah se po priporočilu patra Ašiča na rano daje obkladek, ki je pripravljen iz poparka plešca. V ½ litra vode zavremo 1 žlico zelišča, odstavimo za 10 minut in precedimo.

Znanstveniki danes ugotavljajo, da plešec izraža še protimikrobno, protivnetno, antioksidativno, hepatoprotektivno (deluje zaščitno na jetra) in sedativno delovanje.

Plešca ne priporočamo osebam z zmanjšanim delovanjem ščitnice.

Barbara Kozan, mag. farm.

Ni komentarjev:

Objavite komentar