V enem obdobju svojega življenja sem prenehala moliti; nisem je čutila v globini svojega srca in duše. Žal mi je za to obdobje! Troedinega Boga prosim za odpuščanje!
Sedaj mi je molitev bolj pomembna kot hrana za telo. Rada molim rožni venec, ki jih je kar nekaj oblik. Rožni venec nosim vedno s seboj, kamor koli grem. Rada berem knjige s to tematiko. Sveto pismo je na prvem mestu. Rada poslušam Radio Ognjišče. Še bi lahko naštevala. Vendar brez svete maše se čutim prazna. Srečna sem, če sem lahko vsak dan pri sveti maši, da jo vsebinsko spremljam v svoji globini, da nato prejmem sveto obhajilo – kruh iz Jezusovih rok, da se mu osebno zahvalim za blagoslov in ga tudi kdaj za kaj prosim. Dotaknejo se me tudi liturgične pesmi, saj so oblika molitve. Vsakdanje molitve pred sveto mašo so tudi velika dragocenost, saj so posvečene namenu maše. Rada se pridružim tej molitveni skupini. Saj je Jezus rekel: »Če sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz med njimi!« Te besede poglobijo tudi mojo molitev.
Ponavadi si že zjutraj določim, kje vse bom izkoristila čas za molitev. Molim tudi pri delu, kot je na primer likanje. Poglobljeno molim pri duhovnih vajah in podobnih srečanjih. Resnično, človek ne more in ne sme reči, da nima časa za molitev.
Moje osebne molitve so različne. Razdelila jih bom v skupine:
1. Pavšalna molitev: Takšne molitve imenujem tiste, ki jim molim med opravki, če na primer zvoni za molitev, kot je to zjutraj, opoldan ali zvečer. Tedaj molim v mislih spotoma, kjerkoli sem.
2. Globinska molitev: K molitvi pristopim iz notranje globoke želje po druženju z Bogom, Jezusom Kristusom, Svetim Duhom, Marijo, angeli ali svetniki. Pri taki molitvi moram imeti zasebnost in mir.
3. Molitev iz neke osebne sreče, veselja ali žalosti: Veselim se in se radostno zahvaljujem Bogu, Jezusu Kristusu, Mariji … Če sem žalostna, se v bolečini v solzah zatečem v molitev, padem na kolena in globoko molim.
4. Molitev za razne namene: Molim za določene ljudi, za umrle svojce, za bližnje, za duše v vicah, ali če sem obljubila, da bom molila. Občasno molim devetdnevnice, pred božičem, pred veliko nočjo ipd.
5. Molitev na sprehodu, planinarjenju, romanju. Sprehod, če je možno uro ali dve, izkoristim za molitev rožnih vencev po namenu. Prav tako na planinarjenju, tudi nad 2500 m – posvečam molitvi, tudi križevemu potu. Zahvalim se Bogu, da je vso to krasoto ustvaril. Prečudovito doživetje je to!
Rada grem na romanje. Pustiš doma vso skrb in se v celoti posvetiš namenu svetega romanja. Pri vseh takih dogodkih prideš domov prerojen!
6. Molitev v cerkvi pred tabernakljem ali izpostavljenim Najsvetejšim: Rada stopim v cerkev kjerkoli, če je le ta odprta, in v tihoti razmišljam, molim. Najsrečnejša pa sem, če je Najsvetejše izpostavljeno pri celodnevnem češčenju. Takrat ni važen čas. Nobeden te ne preganja. Cel dan imaš na razpolago. Tako se sproščena posvetim Jezusu po svoji notranji potrebi. Tudi solze dobim v tej tihoti, verjetno od radosti, da sem z Gospodom. Kako lepo mi je potem – z besedami se ne da izraziti.
Vedno pa rečem, da je dan prekratek, čeprav je že pozno v noč. Vedno imam občutek, da premalo molim. Imam namreč veliko družinskih obveznosti. Rada tudi pomagam komurkoli in karkoli. Pa mislim in upam, da mi troedini Bog tudi dobra dela šteje v molitev.
Ana
Ni komentarjev:
Objavite komentar