Svatba v Kani
Tretji
dan je bila svatba v Kani Galilejski in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo pa
so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla
Jezusu njegova mati: »Vina
nimajo.«
In Jezus ji je rekel: »Kaj
imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.«
Tam
pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali
tri mere. Jezus jim je rekel: »Napolnite vrče z vodo!«
In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. Ko je starešina pokusil
vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli
vodo, pa so vedeli –, je starešina poklical ženina in mu rekel: »Vsak človek postreže najprej z dobrim
vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do
zdaj.«
Tako je Jezus v Kani Galilejski naredil prvo od znamenj in razodel svojo slavo
in njegovi učenci so verovali vanj. Potem je šel dol v Kafarnaum in z njim
njegova mati, njegovi bratje in njegovi učenci; in tam so ostali nekaj dni. (Jn
2,1-12)
Duhovne vaje so svatbena gostija.
Čakata nas Jezus in Marija. Za nas imata pripravljeno presenečenje. Na Marijino
posredovanje je Jezus spremenil vodo v vino. Če je to zmogel, bo tudi naša trda
srca oblikoval po svojem in Marijinem Srcu. To bo storil po posredovanju naše
Matere Marije. Pogoj je le eden, ki ga je v Kani izrekla Marija, priprošnjica
in posrednica pri Jezusu: »Kar koli vam [Jezus] reče, storite.«
Odprli bomo vrata Odrešeniku in srca
Mariji ter Svetemu Duhu.
1. MATI MILOSTI BOŽJE
Sv. MAKSIMILIJAN KOLBE je bil kot
otrok ozdravljen z lurško vodo. Ko je odraščal, je materi delal veliko
preglavic. Vsi opomini niso nič zalegli. Nekoč je vzdihnila: »O, ti moj ubogi
otrok, kaj bo iz tebe?« Sam je mami kasneje pripovedoval: »Veš, ko si se tako
žalostno spraševala, kaj bo iz mene, mi je bilo zelo hudo. Šel sem v cerkev in
sem molil pred Marijinim kipom. Marijo sem vprašal, kaj bo iz mene. Zdelo se mi
je, da sem jo zagledal, kako ima v roki dva venčka, belega in rdečega.
»Katerega hočeš?« me je vprašala. Rekel sem: »Oba bi rad.« Nato se je
nasmehnila in izginila.
Ob Marijini pomoči je zrastel
Kolbejev duhovniški in redovniški ter mučeniški poklic. Marija se je zavzela za
fanta, mu posredovala posebno milost že v mladosti, saj je posrednica in
priprošnjica za vse milosti. V zdravamariji Marijo pozdravljamo kot »milosti
polna«. Ona nam bo podelila tudi tiste milosti, ki so potrebne, da dobro
opravimo duhovne vaje. Po njej je prišel Kristus na svet, po njej še danes
prihaja med nas. Zato odprimo srca Mariji!
SV. GERMAN je zapisal: »Nihče ni
rešen gorja, razen po tebi, Marija. Vse dobrote in milosti prejemamo le po tebi
in tudi svojo zmago moremo izbojevati le po tebi, o Marija.«
SV. BERNARD si je predstavljal
Marijino vlogo kot nebeški vodovod milosti.
Kolikim tisočem grešnikov je Marija
izprosila spreobrnjenje, mlačni so na njeno priprošnjo postali goreči. Koliko
svetnikov je vzgojila, koliko se jih je rešilo za večnost na njeno priprošnjo
ob smrtni uri. Bog je svoje milosti položil v Marijine materinske roke.
Vsaka milost je Kristusova milost;
on jo je zaslužil. On jo deli po svoji Materi. Vsaka milost je na oddaljen
način Marijina milost, ker je 1) Mati Kristusa, ki je milost zaslužil; 2) ker
je sodelovala s Kristusom pri odrešenju; 3) ker zdaj v nebesih prosi za milost.
K svoji duhovni Materi se zatekamo z
molitvami in pesmimi, predvsem pa z življenjem, ki ga Jezus uči. Ona vodi k
njemu. V Kani je naročila strežnikom: »Kar koli vam [Jezus] reče, storite!« To
zdaj naroča nam.
Najstarejša molitev k Mariji je:
»Pod tvoje varstvo pribežimo.« V zdravamariji molimo: »Prosi za nas, grešnike,
zdaj …« Sv. Bernard je sestavil molitev: »Spomni se, o premila Devica Marija«.
Ne smemo pozabiti na rožni venec. Slovenci imamo veliko Mariji posvečenih
pesmi.
Mladi, starejši, zdravi, bolni, vsi
potrebujemo Mater. Bog nas je take ustvaril, da potrebujemo Mater – zato nam jo
je dal. Naša mati je zato, ker je najprej Kristusova mati. Kakor je Kristusa
prinesla na svet, ga prinaša tudi nam.
Naša mati je tudi zato, ker nas je v
bolečinah rodila na Kalvariji, pa tudi zato, ker še danes izvršuje nalogo
duhovnega materinstva. Še posebej je mati duhovnikov in po njih deli številne
milosti.
Če duhovne vaje začnemo z Devico
Marijo, jih začnemo s Svetim Duhom, ki je v obilni meri deloval še posebej v
Devici Mariji. Sv. Ludvik Montfortski pravi, da je Sveti Duh Marijin Duh. Z
njim je bila ona popolnoma prežeta.
2. PRILIKA O SEJALCU (Mt 13,1–9)
Poznamo priliko o sejalcu in semenu.
Sejalec je šel sejat. Sejal je z roko. Krepko je mahal. Zrnje je imel v
sejalnici. Letelo je na vse strani: kraj pota, na kamnita tla, med trnje, na
dobro zemljo. Tisto seme, ki je padlo kraj pota, na kamnita tla in med trnje,
ni obrodilo sadu. Le tisto seme, ki je padlo na dobro zemljo, je obrodilo:
stoteren, šestdeseteren ali trideseteren sad. Sejalec je Jezus, pravzaprav
njegov Sveti Duh, ki bo sejal tudi pri teh duhovnih vajah, ki jih začenjamo.
Spregovoril bo vsakemu na srce. Voditelj duhovnih vaj je pravzaprav Sveti Duh.
Odprimo srca Mariji, ki je polna
Svetega Duha. Po njej bomo odprli vrata Odrešeniku. Biti moramo z Božjo in
Marijino pomočjo rodovitna zemlja, da bomo obrodili vsaj trideseteren sad. Mati
Marija nam bo pomagala, da se bomo zavedali, da so dobre duhovne vaje najprej
Božje delo, delo Svetega Duha. Jezus je učil: »Brez mene ne morete ničesar
storiti.« V 126. psalmu beremo: »Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni
zidarji. Če Gospod ne varuje mesta, zaman čuje stražnik.«
Duhovne vaje pa so tudi naše delo,
sodelovanje s Svetim Duhom. Mati Marija bo pri tem naša pomočnica. Potrebna je
naša vztrajnost, ki je v odpiranju vrat Odrešeniku, da vstopi v naše življenje.
Spomnimo se, kako je v Knjigi razodetja zapisano: »Glej, stojim pred vrati in
trkam …« Kot starozavezni Samuel bomo tudi mi odgovorili: »Govori, Gospod, tvoj
služabnik posluša!«
Duhovne vaje pa bodo tudi odpiranje
src Marijinemu delovanju in delovanju njenega Svetega Duha. »Pridi, Sveti Duh,
pripravi nas, da bomo dobra, rodovitna zemlja. Zrahljaj steptano zemljo,
odstrani kamenje in trnje. Ti hočeš, da bi bili dobri in zvesti Jezusovi učenci
tam, kjer živimo in delujemo. Naj se vse tvoje želje uresničijo!«
Duhovne vaje naj nas spodbudijo, da
bomo vse življenje vztrajali v dobrem. Nekaj zgledov naj nam pomaga razumeti,
kako pomembno vlogo ima pri vztrajnosti Devica Marija.
Sv.
Frančišek Borgia je spraševal novince jezuitskega reda, kakšen je
njihov odnos do Marije. Spoznal je, da marsikateremu Marija ni prav pri srcu.
Učitelju novincev je naročil, naj nad temi še posebno skrbno bedi. Žal so vsi
izgubili svoj poklic in zapustili redovniško življenje.
Mlad
redovnik je bil stokrat in stokrat na preizkušnji, a vedno
znova je prosil Marijo: »Izkaži se mi mater!« Vedno je bil potolažen in duhovno
močnejši.
Neki
redovni brat je bil velik Marijin častilec. Kadar je šel po
hodniku mimo kipa Žalostne Matere Božje, je vedno zmolil zdravamarijo. Ker so
bile v samostanu težke razmere, mu je nekega dne bilo vsega dovolj in je pospravil
svoje stvari ter hotel pobegniti iz samostana. Ko je šel mimo kipa Žalostne
Matere Božje, je zmolil zdravamarijo. Ko je končal, mu je nekaj reklo: »Če greš
od tod, se boš pogubil!« Vrnil se je in ostal zvest do konca.
3. HIŠA NA SKALI IN HIŠA NA PESKU
(Mt 7,24–27)
Ko je Jezus končal svoj dolgi govor
na gori, je povedal priliko o hiši na skali in hiši na pesku. Kdor Jezusove
besede posluša in spolnjuje, je podoben pametnemu možu, ki je postavil hišo na
skalo. »In ulila se je ploha in pridrlo
je vodovje in privršali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, pa ni padla, ker
je imela temelje na skali. In vsak, kdor moje besede posluša in jih ne
uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je postavil svojo hišo na pesek.
In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter se
zagnali v to hišo, in padla je in njena podrtija je bila velika« (Mt 7,24–27).
Duhovne vaje so čas zidanja hiše na
skalo, ne na pesek. Potrebno je branje ali poslušanje s srcem. Ni dobrih
duhovnih vaj brez dobre molitve! Lahko bi rekli, da gre pri duhovnih vajah za
zidanje duhovne hiše na Jezusu. Edino on je trdna skala našega duhovnega
življenja. K njemu nas vodi Mati Marija. Po Mariji k Jezusu! Ona je naša
zanesljiva priprošnjica in pomočnica.
Grški filozof Diogen je imel na trgu v Atenah kolibo, nad vhodom vanjo pa napis:
Tu se prodaja modrost. Ljudje, ki so ta napis brali, so se večinoma le
nasmehnili. Nekdo pa je vendar poslal svojega služabnika s 3 sesterci, da kupi
modrost. Diogen je rekel: "Povej svojemu gospodarju tole življenjsko
navodilo: Kar koli delaš, delaj modro in glej na konec!" Gospodarju je
bilo to navodilo tako všeč, da si ga je dal z zlatimi črkami napisati nad
vhodna vrata svoje hiše. Ta napis ga je rešil smrti. Ubijalec, ki je bil najet,
da ga ponoči umori, je v siju svetilke pred hišo opazil napis: Kar koli delaš,
delaj modro in glej na konec! Pomislil je, da bi uboj lahko pomenil žalosten
konec tudi zanj. Zato se je umaknil od hiše. – Glej na konec, velja tudi pri
duhovnih vajah. Imejmo Boga pred očmi kot svoj sedanji in večni cilj!
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar