ŽIVLJENJE IZ POSVETITVE JMS Božja ljubezen nas vabi k ljubezni (3) Ljubezen je mati in kraljica vseh kreposti

Apostol Pavel uči, da je med krepostmi ljubezen največja in da ne bo nikoli minila: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. Prizadevajte si za ljubezen” (1 Kor 13,13–14,1). “Ljubezen nikoli ne mine. Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo” (1 Kor 13,8).

Recimo, da bi kdo kar naprej molil in se postil ter delal različne druge spokorne vaje, a bi tega ne počel iz ljubezni do Boga in do bližnjega. Pri Bogu bi bilo to brez vrednosti. Vse to dobi veliko vrednost, če je narejeno iz ljubezni.

Različne kreposti pomagajo človeku, da postane pošten in dober človek. Same, brez ljubezni, pa ga ne morejo privesti do prijateljstva z Bogom in do večnega življenja. Celo za vero in upanje velja, da se z njima naše zedinjenje z Bogom le začne, dopolni pa se le z ljubeznijo. Ljubezen daje vsemu življenje in rodovitnost. Brez podarjene Božje kreposti ljubezni ne moremo postati Božji otroci in Božji prijatelji.

Ljubezen je pred željo in veseljem. Ničesar ne želimo in se tega ne veselimo, če tega prej ne ljubimo. Prav tako upamo samo na tisto dobrino, ki jo že prej ljubimo. Tako velja za vse dobrine. Božja ljubezen prinaša človeškim krepostim plemenitost, vrednost in moč večnega življenja. Ker je deležna Božje svetosti, jo posreduje naprej.

V knjigi sv. Katarine Sienske Pogovor o Božji previdnosti beremo: “Ljubezen do bližnjega pomaga k življenju vsem krepostim; brez ljubezni ne moremo imeti nobene.”

Tudi največje žrtve brez ljubezni nimajo vrednosti. Toda po Božji ljubezni dobijo na videz še tako majhna in nepomembna dela veliko vrednost. Nič ni majhno, kar je narejeno z ljubeznijo. Ljubezen preoblikuje v ljubezen vse, česar se dotakne.

Ljubezen je “vez popolnosti” (Kol 3,14). V njej so se odlikovali vsi svetniki. Jezus je govoril o največji ljubezni, ki je pripravljena darovati svoje življenje: “Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje” (Jn 15,13).

V Visoki pesmi je zapisano, da je ljubezen “močna kakor smrt” in “silna kakor podzemlje” ter je “velike vode ne morejo pogasiti” (Vp 8,6s).

Ljubezen vse kreposti povzema v sebi ter jih usmerja k združenju z Bogom. “Ljubezen je duša in navdihovalka uresničevanja vseh kreposti,” uči Katekizem katoliške Cerkve. Vse kreposti potrebujejo dopolnila v ljubezni.

Ljubezen je duša našega nravnega življenja. Navzoča mora biti v vseh krepostih. Če ljubimo Boga in bližnjega na pravi način, se gotovo resno prizadevamo za človeške kreposti, kot so: poštenost, ponižnost, skromnost, potrpežljivost, srčnost, zmernost itd. Ljubezen je višek popolnosti, temelj, povzetek in cilj vseh kreposti, njihova mati in kraljica.