Brez spoznanja samega sebe se nihče ne bo zveličal. Iz
tega spoznanja se namreč rodi ponižnost, ki je mati zveličanja, in strah Božji,
ki je začetek modrosti in zveličanja. Ponavljam, da se brez tega spoznanja ne
bo zveličal nihče, kdor je le odrasel in zmožen spoznanja. Drugače je seveda z
majhnimi otroki in slaboumnimi.
Spoznanje Boga
in zveličanje.
Kaj torej, če ne poznamo Boga ? Ali morem upati, da se
bom zveličal, če ne poznam Boga ? Pač ne, kajti ni mogoče ljubiti, česar ne
poznamo, niti imeti, česar ne ljubimo. Spoznajte torej sami sebe, da se boste
bali Boga; spoznajte Boga, da ga boste ljubili! Prvo spoznanje je začetek
modrosti, drugo pa je njena spolnitev, kakor je zapisano: » Začetek modrosti je
strah Božji » (Ps 111,10) in » Ljubezen je spolnitev postave » (Rim 13,10).
Zato se moramo bati obojne nevednosti, kajti brez strahu Božjega in ljubezni do
Boga se ni mogoče zveličati. Vse drugo je manj pomembno, ker ne prinaša
zveličanja, če nam je znano, niti pogubljenja, če nam ni znano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar