Ob 9.15 je
komandant letala Thomas Ferebee odvrgel atomsko bombo. Ob povratku, dolgem 500 km,
so člani letalske posadke videli velikansko gobasto tvorbo, ki je v nekaj
minutah dosegla višino 10.000 metrov.
V polmeru treh
kilometrov je bilo 10.000 zgradb uničenih zaradi eksplozije, 50.000 pa zaradi
požarov. Do 1.200 metrov od centra eksplozije so žrtve neprenehoma umirale.
Poleg tega se je pojavilo sevanje, ki je opravilo svoje. Japonski vojaki, ki so
bili zadolženi za zbiranje žrtev, so umrli v roku enega tedna.
V trenutku
eksplozije je bila skupina nemških jezuitskih misijonarjev, ki so živeli v
Hirošimi in so bili vneti molivci rožnega venca, obvarovana pred radioaktivnim
sevanjem in razrušenjem, čeprav se je njihova hiša nahajala le 100 metrov od
središča eksplozije. Tipična japonska hiša, v kateri so živeli, je ostala
povsem nepoškodovana!
Eden od nemških
jezuitov, ki jim je bilo prizaneseno, je bil Hubert Schiffer, ki je umrl v
starosti 63 let. Ob eksploziji je bil star 30 let. Ko so znanstveno
raziskovali, na kakšen način sta on in njegova skupnost ostala nepoškodovana,
niso našli odgovora. Patri so razlagali, da je bila to milost zaradi
vsakodnevne molitve rožnega venca, toda znanstveniki jim niso verjeli. P.
Schiffer je kasneje dejal: »Ničesar niso razumeli … Mislimo, da smo preživeli,
ker smo živeli fatimsko sporočilo. V tej hiši smo živeli in molili rožni venec
vsak dan.«
»Tistim, ki bodo molili in širili rožni venec,
bom pomagala v vseh težavah,« je obljubila Devica.
Ni komentarjev:
Objavite komentar