Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 10. julij 2019

VALERIJINE VRSTICE

Rožni venec pesnice Vide Taufer

»Dekle, ki zapostavljeno trpiš,
ne najdeš duše, ki bi te umela,
poglej Marijo, ko v temi ječiš,
in njena svetla luč te bo objela.«

S temi verzi se začenja Rožni venec pesnice Vide Taufer (1903–1966). Med leti 1928 in 1944 je bila učiteljica v Stični. Stiška pokrajina in samostan sta navdihnila mnogo njenih pesmi. Iz tega obdobja je najbolj znan Križev pot, ki je nastal, ko je občudovala Bergantov križev pot v stiški baziliki. V sebi je prisluhnila zvokom starih nabožnih pesmi in koralnemu petju, ki so ga peli stiški menihi na velikonočni teden, ter to občutje prelila v verze. Iz podobnega navdiha je vzniknil tudi njen Rožni venec.
Vidina prijateljica pesnica Mihaela Jarc-Zajc iz Višnje Gore mi je nekoč pripovedovala, da je nastajal na sprehodih ob stiškem potoku in molitvi pred Marijinim oltarjem ter ob nasvetih p. Evgena Fidererja, poznejšega opata v Stamsu. V pesniški obliki je zajela tiste skrivnosti, ki jih premišljujemo ob molitvi rožnega venca, v uvodnih verzih v vsako skrivnost rožnega venca pa je vpletla tudi lastna občutja.
Pesem je poslala pisatelju F. S. Finžgarju, da bi jo objavil v koledarju Mohorjeve družbe, katere urednik je bil, a tega ni storil. Našli so jo v Finžgarjevi zapuščini. Prvič in edinkrat je bila objavljena v Družini leta 1982. Vendar bi njeni lepi verzi bili vredni, da jih preberemo še kdaj.

»Marija tiho v Bogu je zaspala,
brezmadežno življenje je končala.
A zemlja, po kateri je hodila,
telesa njenega ji ni prekrila.
Nebeški angeli so prihiteli
in so s seboj v nebo Devico vzeli
Izlijmo k njenim nogam vse trpljenje,
vse naše strto, žalostno življenje.
Brezmadežno srce nas bo rešilo,
z zaupanjem na novo okrepilo.
Marija s svojo slavo svet rešuje,
naj vedno našim srcem gospoduje.«
Jože Dolenc: Vida Taufer, Rožni venec, Družina 1982/41

Ni komentarjev:

Objavite komentar