ŽIVLJENJE DRUŽINE IZ POSVETITVE (4) Enovitost in nerazvezljivost zakona

"Taki skupnosti radikalno nasprotuje mnogoženstvo, ki direktno zanikuje Božji načrt, kakor je bil razodet ob začetku; saj nasprotuje enakemu osebnostnemu dostojanstvu moža in žene, ki se v zakonu podarjata s celostno in prav zato enovito in izključno ljubeznijo " (O družini 19,4). "Značilna za zakonsko skupnost ni le njena enovitost, marveč tudi njena nerazvezljivost,« pravi apostolsko pismo O družini, saj to zahteva tako njuno tesno zedinjenje, kakor tudi blagor otrok. Zakonska ljubezen je dokončna in ima svoj temelj in svojo moč v Jezusu Kristusu. Bog hoče in podarja nerazvezljivost zakona kot sad, znamenje in zahtevo absolutno zveste ljubezni, ki jo ima Bog do človeka in Kristus do svoje Cerkve. Kristus je obnovil načrt, ki ga je imel Stvarnik s človekom in ga zapisal v srce moža in žene. Z milostjo svetega zakramenta moreta ne le premagati "trdosrčnost", ampak se tudi ljubiti s podobno ljubeznijo in brezpogojno zvestobo, s katero Kristus ljubi Cerkev: "Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje" (Mt 19,6). "Med najvažnejšimi in najnujnejšimi nalogami zakonskih parov v našem času je pričevanje za neprecenljivo vrednoto nerazvezljivosti in zakonske zvestobe,« še dodaja apostolsko pismo O družini (21,6).