Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 10. december 2017

Sedemdeset let Marije romarice

Lani in letos obhajamo sedemdesetletnico Marije romarice, ki je že večkrat obiskala skoraj vse dežele sveta in jim delila obilne duhovne darove.
Leta 1946, ob tristoletnici posvetitve Portugalske Mariji, je kip fatimske Marije prvič romal po vsej Portugalski. Leirijski škof si je zamislil, da bi poseben kip tako romal po vsem svetu. Kipar José Ferreira Thedim, ki je izdelal originalni kip fatimske Gospe za fatimsko kapelico, je naredil še drug kip, ki ga je 13. maja 1947 v kapelici prikazovanj v Fatimi okronal Manuel Mendes, nadškof iz Evore.
Najprej so ga odpeljali na Nizozemsko v Maastricht, da je predsedoval mednarodnemu marijanskemu kongresu. Nato je večkrat obšel ves svet, prinašajoč sporočilo miru in ljubezni. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je kak milostni kip preromal vse celine sveta. Fatimska Mati Božja je pritegnila velike množice ljudi, tudi pripadnike drugih ver in neverne. Po njej so ljudje prejeli mnogo milosti in se spreobračali. Poročajo tudi o čudežih. Versko življenje se je poglobilo.
Leirijski škof José da Silva je leta 1947 menil, da bo romarski kip fatimske Gospe težko kdaj prišel v Rusijo. Zato je prosil kiparja Thedima, naj naredi še drug kip Device romarice, da bo, “ko bo mogoče,” romal naravnost v Rusijo. V Fatimi kronani drugi romarski kip je leta 1950 prišel v Moskvo prek finskega glavnega mesta Helsinkov v “diplomatskem kovčku”. Tam je ostal do leta 1989, ko so ga 13. maja 1989 prepeljali v Kremelj. Kipar Thedim je 1929 naredil Marijin kip s srcem, kakor je Lucija Marijo videla 13. julija 1917. Ta kip je danes v karmelu Coimbra, kjer je živela sestra Lucija.
Kipar pater Thomas McGlynn OP je po tem kipu naredil 4.73 m visok, 13 ton težak kip iz belega marmorja, ki je bil blagoslovljen 13. junija 1959 in je zdaj v niši zvonika rožnovenske fatimske bazilike. Je darilo ameriških romarjev in naj bi z vidnim srcem spominjal na češčenje Marijinega brezmadežnega Srca.
Po polstoletnem romanju, ko je prvi romarski kip obiskal 64 držav na različnih kontinentih, zdaj redno ne odhaja iz Fatime, razen v izrednih okoliščinah. Na praznik Brezmadežnega spočetja 2003 je bil ustoličen v baziliki fatimskega svetišča in postavljen na steber blizu glavnega oltarja. Po originalnem kipu je bilo narejenih in okronanih še več kipov fatimske Gospe, da je bilo mogoče ustreči številnim prosilcem.
Fatimsko Marijo upodabljajo na različne načine, večinoma s sklenjenimi rokami z rožnim vencem, večkrat tudi s srcem, v katerega se zabadajo trni. Pri nekaterih upodobitvah so pri Marijinih nogah trije golobi, v spomin na tri golobe, ki so že leta 1946 spremljali Marijo romarico.
Sestra Lucija je imela za originale tri kipe fatimske Marije: eden je v kapeli prikazovanj, drugi je v kapeli Domus Pacis, kjer je sedež Fatimskega svetovnega apostolata, tretji pa je v karmelu Coimbra, kjer je živela sestra Lucija. Ta zadnji ustreza prikazanju 13. julija 1917 in 10. decembra 1925 v Pontevedri. Sestra Lucija ga je večkrat videla, kako toči solze.
Poseben pojav pri romanjih Marije romarice so golobi spremljevalci. Omenjajo, da so jo spremljali že več kot petdesetkrat, včasih tudi velike jate. Naj bo tu omenjen le prvi primer: Bilo je leta 1946, ko je fatimska Marija romala po Portugalski in so kip nosili v procesiji iz Bombarala do Lizbone. Ljudje so opazili tri golobe, ki so krožili po zraku. Nakar so se spustili in začeli krožiti okrog kipa, potem pa so se drug za drugim namestili na podnožje kipa, k Marijinim nogam. Zadoneli so navdušeni klici in vzkliki z vseh strani, ploskanje in poki, a golobi se niso prestrašili. Med nežnim gruljenjem so negibno čepeli na podnožju kipa ure in dneve, prejemajoč hrano od ganjene množice, ne da bi pobegnili.
Tudi ob prihodu v lizbonsko katedralo golobi niso zapustili svojega mesta: ostali so blizu kipa. Dne 6. decembra med slovesno sveto mašo je golob zletel na Marijino krono, kot simbol Svetega Duha. Med podeljevanjem obhajila štiri tisoč glavi množici je golob odletel proti oltarju, razprl krila in ostal v tem položaju češčenja vse do konca obhajila. Množica ga je ganjena in polna občudovanja opazovala.[1]
Marija romarica se je prvič odpravila na štirimesečno romarsko pot po slovenskih škofijah, dekanijah in župnijah 29. avgusta in jo je prepotovala do 26. decembra 1997. Udeležba in navdušenje vernikov je bilo zelo veliko. Mati Marija je vodila nekakšen vseslovenski misijon in nas pripravljala na dvatisočletnico Kristusovega rojstva in svojega božjega materinstva.
Marija romarica nas je na povabilo takratnega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana drugič obiskala leta 2008 in se ustavila v stiški baziliki od 12. do 22. junija 2008, kamor so jo prihajali častit in prosit pod vodstvom svojih škofov duhovniki in verniki iz vseh slovenskih škofij.
Njen tretji obisk je bil od 13. maja do 13. oktobra 2016 in se je ustavila po mnogih župnijah in drugih skupnostih vernikov. Njen četrti obisk pa je bil 13. in 14. oktobra na slovensko-hrvaškem obhajanju fatimske stoletnice. Nekaj dni pred tem in za tem datumom pa je razveselila naše kontemplativne samostane.
p. Anton


[1] Glej Maria Siegt, št 5,1976, Marijanska zbirka brata Alberta Pflegerja.

Ni komentarjev:

Objavite komentar