Fatima in papeži

Rim je na različne načine podpiral Fatimo: z odpustki, s potrditvijo različnih ustanov, z odobritvijo posebnega mašnega obrazca za fatimsko Božjo Mater. V zbirki Marijinih maš je tudi maša v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Nekatere škofije in redovi obhajajo 13. maja ali 13. oktobra praznik fatimske Matere Božje. Pri nas ga obhajamo 13. maja kot neobvezni god.

Noben kraj Marijinih prikazovanj ni tako povezan s papeži kakor prav Fatima. Marija je 13. julija 1917 med prikazanjem ob razodetju drugega dela skrivnosti po imenu omenila papeža Pija XI., v času katerega se bo začela druga svetovna vojna. Večkrat pa je omenila svetega očeta na splošno, v tretjem delu skrivnosti kot »v belo oblečenega škofa,« za katerega so slutili, da je bil sveti oče. To je bil Janez Pavel II., ki ga je 13. maja 1981 na Trgu sv. Petra v Rimu v atentatu nevarno ranil turški terorist Ali Agca. Življenje je papežu tedaj rešila Devica Marija, ki je s svojo materinsko roko tako vodila kroglo, da je papež ostal pri življenju in je tri leta pozneje lahko izvršil posvetitev Rusije in sveta Marijinemu brezmadežnemu Srcu. To je bilo 25. marca 1984 na Trgu svetega Petra v Rimu pred originalnim milostnim kipom fatimske Matere Božje.

Papež Pij XII. je bil Fatimi tako naklonjen, da ga nekateri imenujejo “papež Fatime”. Poleg tega, da je 1942, za 25-letnico fatimskih prikazovanj, Marijinemu brezmadežnemu Srcu posvetil Cerkev in svet, je leta 1944, za 22. avgust, uvedel praznik Marijinega brezmadežnega Srca, ki je po liturgični reformi po 2. vatikanskem koncilu postal obvezni god. Praznuje se v soboto po prazniku Srca Jezusovega.

Dne 13. maja 1946 je papeški legat kardinal Masella v imenu papeža Pija XII. okronal milostni kip fatimske Matere Božje z dragoceno krono in ji podelil naziv »Kraljica sveta in miru«. To krono so podarile portugalske žene v zahvalo Mariji, ker jim ni bilo treba žalovati za nobenim padlim v drugi svetovni vojni. Tako so počastile Marijo kot Kraljico miru in Kraljico sveta.

Fatimo so obiskali in na različne načine počastili tudi papeži ter jo s tem na poseben način priznali kot kraj najpomembnejših Marijinih prikazovanj. Papež Janez XXIII. je bil v Fatimi še kot beneški patriarh 13. maja 1956.

Papež bl. Pavel VI. je leta 1964, ob sklepu 3. zasedanja 2. vatikanskega koncila, obnovil posvetitev Cerkve in sveta Marijinemu brezmadežnemu Srcu in poslal fatimskemu svetišču zlato vrtnico. Dne 13. maja 1967, za petdesetletnico prikazovanj, je Fatimo tudi obiskal in se srečal s sestro Lucijo. Leta 1971 je Fatimi podaril več kron za kipe Marije romarice.

Beneški patriarh kardinal Albino Luciani, poznejši papež Janez Pavel I., se je 11. julija 1977 dolgo zadržal v pogovoru z glavno fatimsko vidkinjo sestro Lucijo v samostanu v Coimbri.

Sv. Janez Pavel II. je kot papež Fatimo obiskal kar trikrat. Prvič se je 13. maja 1982 zahvalil Mariji, da ga je po atentatu na trgu Svetega Petra, 13. maja 1981, ohranila pri življenju.

Na poti v Srednjo Ameriko je 2. marca 1983 na lizbonskem letališču dejal: “Želim obnoviti svoj klic, naj svet posluša sporočilo, ki nam prihaja iz Fatime.”

Na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca 1984, je skupaj s škofi vsega sveta posvetil Rusijo, Cerkev in ves svet Marijinemu brezmadežnemu Srcu.

Fatimo je obiskal drugič 13. maja 1991 in se srečal s sestro Lucijo. Nazadnje je Fatimo obiskal 13. maja 2000, da je tam ob udeležbi milijon in pol romarjev razglasil za blažena Frančiška in Jacinto. Srečal se je tudi z vidkinjo Lucijo.

V jubilejnem letu 2000 je povabil vse škofe sveta v Rim. Tedaj je v nedeljo, 8. oktobra, skupaj z več kot 1.500 škofi, predstavniki svetovnega episkopata, pred originalnim milostnim kipom fatimske Božje Matere, izročil Cerkev in človeštvo Mariji, zarji odrešenja.

Papež Benedikt XVI. je bil v Fatimi 12. in 13. maja 2010 za sklep leta duhovništva. Takrat je fatimski Mariji podaril zlato vrtnico. Dne 12. maja 2010 je vse duhovnike posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu.

Pred kapelico prikazovanj v Fatimi je 12. maja 2010 molil:

»Častitljivi Božji služabnik papež Janez Pavel II. je trikrat prišel semkaj k tebi v Fatimo in se zahvalil 'nevidni roki', ki ga je pri atentatu 13. maja na Trgu svetega Petra rešila smrti. On je svetišču v Fatimi podaril kroglo, ki ga je bila hudo ranila in ki je bila vdelana v tvojo krono Kraljice miru.

Kako tolažilno je vedeti, da ti ne nosiš le krone iz zlata in srebra naših radosti in upanj, ampak tudi iz 'krogel' naših skrbi in trpljenja.

Preljuba Mati, zahvaljujem se za molitve in žrtve, ki so jih fatimski pastirčki doprinesli za papeža iz prepričanja, ki si ga v njih prebudila pri prikazovanjih. Zahvaljujem se tudi vsem, ki za Petrovega naslednika in po njegovih namenih vsak dan molijo, da bi bil papež močan v veri, smel v upanju in vnet v ljubezni.«

Za stoletnico Marijinih prikazovanj v Fatimi, 13. maja 2017, je Fatimo obiskal in v njej razglasil za svetnika bl. Frančiška in Jacinto papež Frančišek.

Obisk vseh štirih papežev v Fatimi in srečanje bl. Pavla VI. in sv. Janeza Pavla II. z vidkinjo Lucijo je svojevrstna potrditev fatimskih dogodkov najvišje stopnje.

Fatima je postala »oltar sveta«. Vsako leto pride v Fatimo več kot pet milijonov romarjev z vsega sveta in število stalno narašča.