Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

torek, 12. december 2017

Pomen Fatime za naš čas (10)

»Če pa ne bodo nehali žaliti Boga, se bo pod papeževanjem Pija XI. začela druga, hujša. Ko boste videli neko noč osvetljeno z neznano svetlobo, vedite, da je to veliko znamenje, ki vam ga daje Bog, da bo kaznoval svet za njegove zločine z vojno, lakoto in preganjanji Cerkve ter svetega očeta.«
Tu je pogojno napovedana druga svetovna vojna, če ljudje ne bodo nehali žaliti Boga. Ker ljudje nismo nehali žaliti Boga, je Bog kaznoval svet z drugo svetovno »vojno, lakoto in preganjanji Cerkve ter svetega očeta«. Pravzaprav smo se ljudje sami kaznovali, saj vsak greh prinaša s seboj tudi kazen, če se ne spreobrnemo in za greh ne zadostimo.
Napovedano znamenje za drugo svetovno vojno je bila noč z 'neznano svetlobo' med 25. in 26. januarjem 1938. V Sloveniji smo začetek “neznane svetlobe” videli nekoliko pred 21. uro in je trajala več ur. V Evropi je bila vidna od 20.45 do 1.15 s kratkimi presledki. Tega znamenja niso v vseh deželah videli na enak način in ob istem času. Ves severni del neba od Vzhodne Evrope do Kanade je bil do velike višine močno ožarjen, kakor da bi šlo za odsev velikanskega požara. Močni sij je prehajal od temno rdeče do modre barve.
Pomen neznane svetlobe je leta 1938 spoznala samo Lucija, saj drugi še niso vedeli, da je bilo to svetlobno znamenje napovedano 13. julija 1917 v Fatimi. Lucija je to v tretjem Spominu napisala šele 31. avgusta 1941, ljudje pa so zanj zvedeli leta 1942.
Hitler je zasedel Avstrijo 11. marca 1938, 44 dni po svetlobnem znamenju. Lucija ima ta datum za začetek druge svetovne vojne, torej še pod papežem Pijem XI., kakor je Marija napovedala 13. julija 1917 v Fatimi.
Marija je v blaženem gledanju Boga vnaprej videla, da ljudje ne bodo zvesti in bodo še naprej žalili Boga, zato jim je vnaprej v Božjem imenu in v svoji materinski ljubezni predlagala še dve sredstvi, da se rešijo druge svetovne vojne. To razodeva naslednje besedilo drugega dela fatimske skrivnosti:

»Da bi to preprečila [drugo svetovno vojno, lakoto in preganjanje Cerkve ter svetega očeta], bom prišla prosit za posvetitev Rusije mojemu brezmadežnemu Srcu in za zadostilno obhajilo na prve sobote. Če bodo sprejeli moje prošnje, se bo Rusija spreobrnila in imeli bodo mir. Če pa ne, bo razširjala svoje zmote po svetu in pospeševala vojne ter preganjanja Cerkve. Dobri bodo mučeni, sveti oče bo moral veliko trpeti, razni narodi bodo uničeni, končno pa bo zmagalo moje brezmadežno Srce. Sveti oče mi bo posvetil Rusijo, ki se bo spreobrnila, in svetu bo podeljeno nekaj časa miru.«
Jezus in Marija sta 10. decembra 1925 v Pontevedri v Španiji Luciji izrazila željo, naj bi ljudje prejemali zadostilno obhajilo in na fatimski način obhajali pet prvih sobot.
Nebeška Gospa je 13. junija 1929 v Tuyu v Španiji sporočila sestri Luciji, da Bog prosi svetega očeta, naj v občestvu z vsemi škofi sveta posveti Rusijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Obe prošnji nista bili izpolnjeni pravočasno, ampak mnogo prepozno. Leirijski škof José Correia da Silva [žozé koréja da sílva] je pobožnost petih prvih sobot razglasil 13. septembra 1939, trinajst dni po vdoru Hitlerja na Poljsko, ki je uradni začetek druge svetovne vojne. Posvetitev Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu skupaj s škofi sveta je izvršil šele papež Janez Pavel II. 25. marca 1984.
Zato je razumljivo, da je prišlo do druge svetovne vojne, ki je doslej najstrahotnejša vojna človeštva z največjimi žrtvami. Rusija je razširjala svoje zmote po svetu in pospeševala vojne ter preganjanja Cerkve, ki je doseglo vrhunec v atentatu na papeža, napovedanem v tretjem delu skrivnosti.
Že v drugem delu skrivnosti je napovedano, kar se je tudi izpolnilo: »Dobri bodo mučeni, sveti oče bo moral veliko trpeti, razni narodi bodo uničeni.« Spomnimo se na številne mučence, ki so bili pobiti zlasti takoj po 2. svetovni vojni pri nas in drugod v komunističnih deželah in so jih pometali v skupne jame. Že papež Pij XII. je med 2. svetovno vojno in po njej veliko trpel.
Glede napovedi, da bodo razni narodi uničeni, je treba vedeti, da beseda 'narod' v portugalščini [nasões] pomeni narod in državo. Dejansko je razpadlo več držav. V tem primeru bi veljalo: Različne države bodo uničene. Res je bilo več držav »uničenih« tako, da so razpadle. Med njimi so tudi Sovjetska zveza, Jugoslavija in Češkoslovaška. Lahko bo v prihodnosti še katera. Če pa ima beseda 'narod' isti pomen, kakor ga ima pri nas, potem še lahko pride v prihodnosti do uničenja različnih narodov. Morda se bodo uničili sami, ker ljudje ne marajo otrok in jih celo morijo v materinem telesu, zato bodo polagoma izumrli. Morda jih bodo (na miren način) »zasedli« muslimanski narodi, katerih družine imajo veliko otrok.
Napovedana zmaga Marijinega brezmadežnega Srca se je na zunaj izvršila v zmagi nad komunističnim sistemom pa tudi nad nacizmom in fašizmom. V svetu je zavladal mir v tem smislu, da se je druga svetovna vojna končala, tretja pa (še) ni nastopila. Vendar prave notranje duhovne zmage Marijinega brezmadežnega Srca še čakamo. Obljubljena je brezpogojno, k sodelovanju pri tej zmagi pa smo povabljeni prav vsi. Jezus nas vabi kakor nekoč svoje učence: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!« (Mr 4,9). On bo z nami »vse dni do konca sveta« (Mt 28,20). Peklenska vrata Cerkve »ne bodo premagala« (Mt 16,18).
Marija brezpogojno obljublja, da bo svetu »podeljeno nekaj časa miru«. Čeprav so po svetu različne krajevne in državljanske vojne, vendar do tretje svetovne vojne, kljub grešnosti človeštva in mnogim mednarodnim napetostim, (še) ni prišlo. Minilo pa je že sedemdeset let od zaključka druge svetovne vojne. Koliko časa bo še trajalo »nekaj časa miru«, seveda ne moremo vedeti. Vemo pa, da je ljubezen tista sila, ki zmaguje nad sovraštvom in vodi do medsebojne edinosti in miru.

Iz besed »Na Portugalskem se bo prava vera zmeraj ohranila,« lahko sklepamo, da se ne bo ohranila povsod. Da vernost ljudi pri nas in v Evropi upada, ni treba dokazovati. Ni pa s tem rečeno, da bo tako tudi za naprej. Od nas in našega sodelovanja je odvisno, kako bo pri nas.
p. Anton

Ni komentarjev:

Objavite komentar