Šopek Materi Mariji

Marija je zahtevna. Vodi nas po skrivnostnih poteh, še posebej po naporni poti križa. Potrebno je pritrditi Marijinim klicem na osebni in še bolj na družinski ravni. Bogu se brez strahu pred prihodnostjo uklonimo kot posamezniki in kot skupnost. Pustimo se voditi Njej, sledimo ji, ne da bi gledali na desno ali na levo. Od velikodušnosti našega odgovora Materi Božji je odvisno njeno uslišanje naših prošenj. Potrebno je obnoviti to podaritev Bogu in se mu izročiti, kot se je darovala Marija: brez odlašanja, pomisleka, obotavljanja in dolgega razmišljanja. Marija se je popolnoma darovala: z vsem svojim bitjem, življenjem in voljo.

Marija se ni premislila, ni obžalovala svojih odločitev in nikoli ni gledala nazaj. Vedno je brez odlašanja znova pritrdilno odgovarjala Bogu, ki ji je pošiljal vedno več luči, ljubezni, moči, Njegova volja pa je tako postajala vedno bolj zahtevna … »Tako lahko razumemo,« je rekla Marta Robin, »na kakšen način je bila Marija brezmadežna pri svojem spočetju in v svojem Božjem materinstvu«.

p. Manteau-Bonamy

Povzeto po: Marta Robin pod Marijinim vodstvom

Dne 31. oktobra 2016 so ob 16^h kip Matere Božje iz Rocamadourja izkrcali v pristanišču Sables d'Olonne v Vendée (Francija). V veliki procesiji so ga nesli v cerkev Matere Božje od Dobrega pristana, kjer bo postavljen v češčenje vernikom v času morske regate Vendée Globe, najbolj pravljične vožnje z jadrnicami okoli sveta, ki je brez postanka in pomoči ter jo imenujejo Everest vseh morij.

Navzočnost črne Device je povsem običajna, ker jo v Rocamadourju, slikoviti vasici pokrajine Lot v Franciji, ki jo dobro poznajo turisti, od 12. stoletja naprej častijo kot sveto zavetnico pomorščakov.

Za sveto navzočnost kipa Matere Božje je odgovoren župnik kraja Sables d'Olonne, kjer se regata prične. Takole pravi: »Vse se je začelo med mojim obiskom svetišča. Bil sem ganjen zaradi številnih darov ex-voto mornarjev, ki so se Devici zahvalili, da jih je rešila pred brodolomom. Gre za način, da tej regati vnesemo krščansko dimenzijo in udeležencem vožnje z jadrnicami Vendée Globe pokažemo, da krščanska skupnost nanje misli in zanje moli.«

Fr.aleteia.org

Leta 1891 je neki častilec boga Šiva prišel k duhovniku svetišča Matere Božje v Madhuju (Šri Lanka), da bi sprejel katoliško vero. Njegova obrazložitev je bila takšna: »Bil sem zidarski pomočnik. Apno mi je brizgnilo v oči in jih ožgalo. Potrt zaradi strahu, da bom oslepel, sem se priporočil vsem našim indijskim bogovom, vendar ni bilo nič bolje. Očem moje duše se je prikazala zelo lepa gospa in mi rekla: 'Pojdi v Madhu in postani kristjan!' Pozanimal sem se, kje je svetišče, in peljali so me tja. Na moje oči sem položil zemljo in vid se mi je popolnoma povrnil. Duhovniku sem rekel: 'Oče, sedaj me pouči v katoliški veri in me krsti!'« Duhovnik, ki ga je krstil in je vedel, da mladi krščenec živi z mlado poganko, mu je nato rekel: »Hitro zapusti to bitje in se vrni k svojim dolžnostim. Sicer bi bilo sveti Devici lahko žal, da te je ozdravila.«

Santiago – ime si je izbral ob krstu – je to sicer obljubil, vendar se obljube ni držal. Duhovnikova grožnja se je uresničila. Spet je oslepel. Vrnil se je v Madhu, se spovedal, vzel resno svojo obljubo, na oči spet položil zemljo in vid se mu je znova povrnil.

Povzeto po André Dorval OMI

omiworld.org