4. Ta blagoslov se je razlil na naše ljudstvo, ki ga skozi čas na različne načine sprejema in se zanj zahvaljuje. Portugalci so v fatimskem svetišču, v bližini kapelice in bazilike Naše Gospe rožnega venca, posvečene 7. oktobra 1953, kmalu našli dom, kjer so z razumevanjem sprejeti, potolaženi, se jim odpuščajo grehi, so okrepljeni in prenovljeni. Fatimsko svetišče se je spremenilo v duhovno srce Portugalske in postalo eno od prepoznavnih znamenj naše katoliške identitete, kot ena od karizem naše Cerkve, v skladu s karizmo fatimskih pastirčkov.
Ta
edinstvena povezanost Cerkve na Portugalskem s Fatimo se je očitno razodela ob
posvetitvi Portugalske Marijinemu brezmadežnemu Srcu 13. maja 1931, med prvim
narodnim romanjem v Fatimo. V sedanjem času pa se je posebej pokazala v času od
13. maja 2015 do 13. maja 2016, ko je kip fatimske Marije romal po naših škofijah.
Njeno romanje je bilo povabilo k radostnemu obhajanju stoletnice prikazovanj v
Fatimi ter istočasno duhovna in pastoralna poživitev življenja po fatimskem
sporočilu.
V
teku teh sto let je romanje v Fatimo poživilo vero mnogih utrujenih vernikov,
spodbudilo spreobrnjenje mnogih otrdelih src, obnovilo pripadnost Cerkvi v
mnogih zmedenih kristjanih, omogočilo novo odkritje evangelija mnogim versko
brezbrižnim osebam, prebudilo vernost, ki je oblikovala življenje velike večine
našega naroda. Osebna in skupinska romanja so bila doživetje Boga, izraz hvale
in češčenja, spodbuda, da bi se odprli njegovi volji in bili pripravljeni na
nenehno spreobračanje.
Fatimsko
svetišče je v zvestobi poslanstvu, da razširja in poglablja fatimsko sporočilo,
postalo kraj sprejemanja tistih, ki to sporočilo iščejo, v solidarnosti s
potrebami in stiskami sveta. Danes je predvsem kraj molitve, pa tudi nosilec
kulturne dinamičnosti in cerkveno središče teološkega razmišljanja, ki izhaja
iz dogodkov izpred sto let ter iz izzivov, ki jih ti dogodki še vedno prinašajo
Cerkvi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar