Dar in izziv
3.
Prikazovanja leta 1917 so se zaključila 13. oktobra in zadnje besede Lucijinega
zapisa v njenem 'Četrtem Spominu' govorijo o blagoslovu, ki ga je bil takrat
deležen svet: »Ko je naša Gospa izginila v neizmerni daljavi neba, smo videli
ob soncu sv. Jožefa z Detetom Jezusom in našo Gospo v beli obleki z modrim
plaščem. Zdelo se je, da sv. Jožef z Detetom Jezusom blagoslavlja svet z roko v
obliki križa. Malo zatem, ko je to prikazanje izginilo, sem zagledala našega
Gospoda in našo Gospo [...] Zdelo se je, da je naš Gospod blagoslavljal svet na
enak način kot prej sveti Jožef.«
Ta
blagoslov so pastirčki napovedali že v preteklih mesecih in ni bil namenjen le
njim, ampak vsemu človeštvu. Bil je začetek vsega, kar naj bi se pričelo dogajati,
in nam odpira pogled v odločitev Boga, ki je v prisotnosti Device Marije, polne
luči in lepote, razodeval usmiljeno bližino svojemu romarskemu ljudstvu.
Sredi
resnično dramatičnega stanja, ko sta v mnogih ljudeh tedanjega časa vladala
stiska in negotovost, ko je bilo videti, da zmaguje moč zla in greha, je po
Devici Mariji v vsem sijaju zasijala želja Boga po odrešenju ljudi, blagoslov,
ki razodeva razprostiranje Njegove nežnosti na vse ljudi. Marijino povabilo k
spreobrnjenju, molitvi in pokori želi odstraniti ovire, ki ljudem preprečujejo,
da bi izkusili dobroto Boga, ki prihaja od Njega, in jo je položil v človeško
srce.
Devica
Marija, Božja in naša Mati, prihaja naproti svojim romarskim sinovom in hčeram
iz slave vstajenja svojega Sina Jezusa, da bi jim podarila tolažbo, spodbudo in
blagost. Obdani s tem blagoslovom so bili trije pastirčki, po Lucijinih
besedah, pripravljeni, da postanejo hvalnica božje slave in da se popolnoma
izročijo načrtu usmiljenja, ki ga je Bog razodeval po videnjih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar