Življenje v ljubezni je zahtevno, mi pa smo slabotni. Gospod pozna našo slabotnost. Zato se nam je približal do jaslic, do križa, do oltarja in tabernaklja, do kruha, do podobe s prebodenim in s trnovo krono obdanim srcem. Zato nam je dal svojo Mater za mater.
Ko so farizeji Jezusu očitali, da jé s
cestninarji in grešniki, jim je odgovoril: »Pojdite in se poučite, kaj pomeni:
Usmiljenja hočem in ne daritve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak
grešnike« (Mt 9,13). Gospod hoče, da se spreobrnemo in upodobimo po njegovem in
Marijinem Srcu. Marija nas vodi k Jezusu: »Kar koli vam reče, storite« (Jn
2,5).
Začeti moramo pri sebi. Fizik in Nobelov
nagrajenec Albert Einstein je dejal: »Problem današnjega časa ni atomska
energija, ampak človekovo srce.« Bog je že po preroku Ezekijelu napovedal: »Dam
vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz
vašega telesa in vam dam meseno srce« (Ezk 36,26). Najprej se mora prenoviti
naše srce. Potem bodo drugačne tudi naše besede in dejanja. Čim tesneje bomo
povezani s presvetim Srcem Jezusovim in brezmadežnim Srcem Marijinim, tem bolj
se bo prenovilo naše srce, tem bolj bomo vplivali tudi na tiste, ki so
kristjani le po krstnem listu, Kristusa pa ne nosijo več v svojem srcu.
V litanijah Srca Jezusovega imenujemo Srce
Jezusovo »žareče ognjišče ljubezni« in »dobrote in ljubezni polno«. V litanijah
Matere Božje imenujemo našo Mater »Mati milosti Božje« in »Kraljica vseh
svetnikov«. Ob teh dveh Srcih lahko naše srce zopet zažari v ljubezni, se
napolni z dobroto in ljubeznijo, zahrepeni po svetosti ter začne nesebično
ljubiti.
Samo ljubezen lahko premakne človeka. Te moči
nima zunanja zapoved in dolžnost. Ob Srcu Jezusovem in Marijinem lahko vedno
znova odkrivamo Božjo ljubezen do nas. Poglobimo se v Jezusov evangelij, v
njegovo daritev na križu, v mašno daritev in v njegovo prebivanje v naših
tabernakljih. Povsod bomo odkrili njegovo neizmerno ljubezen, ki more ogreti
naša mrzla srca.
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar