Šopek Materi Mariji

Varal bi se, kdor bi mislil, da je fatimsko preroško poslanstvo zaključeno. V njem oživi tisti Božji načrt, ki vse od njegovih začetkov zastavlja človeštvu naslednje vprašanje: »Kje je tvoj brat Abel?... Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni« (1 Mz 4,9.10)! Človek je lahko sprožil kolo smrti in nasilja, ne more pa ga zaustaviti.

V Svetem pismu pogosto najdemo mesta, v katerih Bog išče pravične, da bi rešil mesto. Isto počne v Fatimi, kjer je Mati Božja vprašala: »Ali se hočete darovati Bogu in prenašati vse trpljenje, ki vam ga bo poslal, da bi zadoščevali za grehe, ki ga žalijo, in prosili za spreobrnjenje grešnikov?«

V človeško družino, pripravljeno žrtvovati svoje najsvetejše vezi na oltarju nacionalnih, rasnih, ideoloških, strankarskih in individualnih ozkosrčnih egoizmov, je iz nebes prišla naša blagoslovljena Mati in ponudila, da v srca tistih, ki se ji zaupajo, presadi Božjo ljubezen, ki žari tudi v njenem Srcu.

Benedikt XVI., Fatima,13. maj 2010

Med katoličani in pravoslavnimi obstaja duhovna in marijanska povezanost. Po padcu komunizma in berlinskega zidu – šlo je za eno najstrašnejših preganjanj, kar jih je krščanski svet poznal, trdi teolog Olivier Clement – je versko prebujenje v Rusiji vodilo k razcvetu ikon Device Marije. Globoka ljubezen do nje je ena od značilnosti ruske duše.

Malo je znano, da je na sedanjega moskovskega patriarha močno vplival metropolit Nikodim (bil je njegov asistent), ki je umrl na rokah Janeza Pavla II. na potovanju … v Fatimo!

Sedaj argentinskega papeža in moskovskega patriarha povezuje podobna pobožnost do Marije, o kateri švicarski teolog Hans Urs von Balthasar pravi, da »na skrit način vodi Cerkev, kot žena pri domačem ognjišču.«

Aymeric Pourbaix, Famille Chrétienne 09/02/2016

Daljna škofija Vijayawada v vzhodni Indiji je 11. februarja 2016 zelo slovesno praznovala obletnico prvega prikazanja Device Marije Bernardki Soubirous v Lurdu. Rektor svetišča p. Chinapa je opazil, da so se mnogi hindujci pomešali med kristjane. Prepričani so o dragocenosti Marijinega kipa, ki ga imenujejo Mati Božja iz Gunadale in so ga tja iz Lurda leta 1928 pripeljali na pobudo papeškega inštituta za zunanje misijone.

Prisotnost teh gorečih vernikov ob nogah Device Marije je ohrabrujoče znamenje za krščansko manjšino, ki je trpela zaradi brutalnih izpadov nekaterih fanatičnih predstavnikov hindujske stranke, ki odkrito sanjajo o deželi brez kristjanov in muslimanov.

Arthur Gosset, prostovoljec pri bazenih v Lurdu, je pred desetimi leti ugotovil, da ima kip Matere Božje iz Gunadale vpliv na mnoge hindujce: »Med osebami, ki se hočejo potopiti v lurški vodi, je od 20 do 25 % hindujcev. Zadnje poletje je njihova udeležba dosegla že 50%!«

fr.aletheia.org