Dve sveči, ki ju je prižgal Bog

Cilj vseh dogajanj v Fatimi je svetost, ki je odsev Božje in Marijine svetosti. Vsi smo poklicani, da bi postali sveti; le nekatere kristjane, ki so s pomočjo Božje milosti in osebnega truda dosegli heroično stopnjo svetosti, pa Cerkev razglasi za blažene in svetnike.

Prav posebno milost pa so prejeli trije fatimski pastirčki, saj jim je Marija ob prvem in drugem prikazanju zagotovila, da bodo prišli v nebesa. Kljub temu je tudi zanje potreben cerkveni postopek kakor za vsakega drugega blaženega in svetnika. Škofijski postopek za Frančiška in Jacinto se je začel 21. decembra 1949. Leta 1979 je bil prenesen v Rim. Dne 13. maja 1989 je papež Janez Pavel II. priznal obema vidcema heroično stopnjo kreposti.

Čudež, kot nebeški pečat svetosti Frančiška in Jacinte, je potrdila Kongregacija za zadeve svetnikov. Na priprošnjo obeh je popolnoma ozdravela Maria Emilia Santos, ki je bila dvaindvajset let hroma zaradi kostne tuberkuloze.

Med mnogimi slovesnostmi v jubilejnem letu 2000 je bila 13. maja tudi razglasitev fatimskih pastirčkov Jacinte in Frančiška za blažena. To razglasitev je v Fatimi, ob navzočnosti sestre Lucije, izvršil sam papež Janez Pavel II., ki je v homiliji med mašo dejal:

»'Slavim te, Oče, ker si to razodel otročičem.' Slavljenje Jezusa dobiva danes slovesno obliko razglasitve pastirčkov Frančiška in Jacinte za blažena. Cerkev hoče s tem obredom postaviti na svetilnik ti dve sveči, ki ju je prižgal Bog, da bi razsvetljevali človeštvo v njegovih urah teme in nemira (…) Sporočilo njunega življenja naj ostane vedno živo in razsvetljuje pot človeštva.«

Vicepostulator p. Luis Kondor SVD je zapisal, da razglasitev Frančiška in Jacinte za blažena pomeni novo obdobje za Cerkev. Spominjamo se ju vsako leto 20. februarja. Za blažena nista bila razglašena zato, ker se jima je prikazala Devica Marija, ampak zaradi junaških kreposti.

Če so zmogli na pot svetosti stopiti preprosti fatimski pastirčki, je ta sicer tesna pot tudi nam vedno odprta. Na fatimskih pastirčkih občudujemo prisrčno povezanost z Jezusom in Marijo ter junaške kreposti. Kot oni moremo tudi mi izvrševati takšne kreposti samo s posebno Božjo pomočjo, ki nam jo bo izprosila naša duhovna Mati, če se bomo z vsem zaupanjem zatekali k njej.