Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

torek, 13. december 2016

Fatima – šola utrjevanja vere v posmrtno življenje


Fatimski dogodki so takoj od začetka in vseskozi vodili k tesni povezanosti z Bogom in razodevanju dejstva nebes. Angel in nebeška Gospa sta pogled pastirčkov usmerila v večnost. Obe angelovi molitvi nas združujeta z Bogom. Že prva molitev je v tem pogledu zelo nazorna in poučna: »Moj Bog, verujem vate, molim te, upam vate in te ljubim nadvse.« Marija je pri prvem prikazanju pastirčkom razodela: »Sem iz nebes.« Zagotovila jim je, da bodo prišli v nebesa. Lucija je pozneje povedala: »Notranje veselje, ki sem ga tedaj občutila, je bilo nepopisno.« Že sv. Pavel je rekel, da »oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo« (1 Kor 2,9).
Lucija je zaradi vedno večjega trpljenja pri drugem prikazanju prosila Marijo, naj jih vzame v nebesa. Marija je odgovorila, da bo Frančiška in Jacinto vzela kmalu, Luciji pa je poverila življenjsko nalogo: širjenje češčenja brezmadežnega Marijinega Srca. Tistemu, ki se bo oklenil te pobožnosti, je obljubila zveličanje.
Po vsaki desetki rožnega venca s fatimsko molitvijo prosimo za zveličanje vseh ljudi: »O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.«
Tudi videnje pekla v prvem delu tretje skrivnosti je imelo ta namen, da nas usmeri v nebesa. Lucija je pojasnila: »To videnje je trajalo samo trenutek. Hvala naši dobri nebeški Materi, ki nas je vnaprej pripravila z obljubo, da nas bo pripeljala v nebesa [v prvem prikazanju]. Če ne bi bilo tako, mislim, da bi umrli od strahu in groze.«
Tudi pobožnost do brezmadežnega Srca Marijinega hoče privesti ljudi v nebesa. Marija je v drugem delu skrivnosti rekla: »Videli ste pekel, kamor gredo duše ubogih grešnikov. Da bi jih rešil, hoče Bog na svetu vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca.« Brezmadežno Marijino Srce častimo predvsem s posvetitvijo in zadoščevanjem temu Srcu, kar je posebej naglašeno pri pobožnosti petih prvih sobot. Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje med izraze pobožnosti do Marijinega Srca uvršča: »posvetitev posameznih vernikov, družin, redovnih skupnosti in narodov; zadoščevanje z molitvijo, premagovanjem, deli usmiljenja; pobožnost petih prvih sobot v mesecu« (št. 174: CD 102).
Češčenje brezmadežnega Marijinega Srca nas mora voditi do prenove življenja, zato ni le ena izmed pobožnosti. Ko je bil papež Benedikt XVI. maja 1910 na Portugalskem, je 11. maja v glavnem mestu Lizbona dejal: »Sporočilo, odgovor Fatime, v bistvu ne meri na različne pobožne vaje, ampak na temeljni odgovor, to je stalno spreobračanje, pokora, molitev in tri Božje kreposti: vera, upanje in ljubezen.« Vse to nas pripravlja na večno življenje v nebesih, v družbi z Bogom, Devico Marijo, angeli in svetniki.
Za rešitev ljudi za večnost sta Jezus in Marija ponudila obhajanje petih prvih sobot, pri katerem je najbolj poudarjeno zadostilno sveto obhajilo. Poleg tega spada k prvosobotni pobožnosti zakrament sprave, molitev rožnega venca in 15 minut premišljevanja ene ali več rožnovenskih skrivnosti, da s tem delamo Mariji družbo – vse to z namenom zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Poglejmo dva primera, ki kažeta, kako so bili fatimski pastirčki usmerjeni na večnost. Preden je Jacinta šla v bolnišnico, je Luciji rekla: »Samo še malo, pa pojdem v nebesa! Ti ostaneš tu, da boš ljudem povedala, da hoče Bog vpeljati na svetu pobožnost do Marijinega brezmadežnega Srca. Ko bo prišel čas, da to poveš, se ne skrij. Povej vsem ljudem, da nam Bog deli milosti po Marijinem brezmadežnem Srcu, naj jih prosijo pri njej. Jezusovo Srce hoče, da ob njem častimo tudi Marijino brezmadežno Srce; naj jo prosijo za mir, saj ga je Bog njej izročil. O, ko bi mogla v srcih vseh ljudi vžgati ogenj, ki gori v mojih prsih in ki me navdaja s tako veliko ljubeznijo do Jezusovega in Marijinega Srca
Preden se je Jacintin brat Frančišek 4. aprila 1919 poslovil s tega sveta, mu je Jacinta naročila: »Izroči mnogo mojih pozdravov Jezusu in Mariji in reci jima, da za spreobrnjenje grešnikov in v zadoščenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu rada trpim vse, kar bosta hotela.«
Katekizem Katoliške Cerkve nas takoj na začetku uči, da je Bog »ustvaril človeka, da bi ga naredil deležnega blaženosti Božjega življenja«. Fatima jasno pričuje za obstoj Boga, Device Marije, angelov in svetnikov. Dogodki v Fatimi so najprej dokaz, da Bog biva in nas ljubi. Trije fatimski pastirčki so ob trikratnem srečanju z angelom leta 1916 in šestkratnem prikazanju Marije leta 1917 izkustveno doživeli srečanje z Božjim svetom.
p. Anton

Ni komentarjev:

Objavite komentar