V stari zavezi je izvoljenemu ljudstvu mnogokrat zmanjkalo zaupanja v Boga. Namesto nanj so se ljudje pogosto opirali (samo) na svojo moč, na čarovnike in malike, na denar in vojsko ter na vojaške zveze. Preroki so jih zato ostro karali. Bog je dopustil, da so jih stiskali sosednji narodi.
Preroki so zaupali v Gospoda, ker so izkusili
veliko Božjo dobroto in ljubezen. Prerok Izaija je sicer predvideval, da mu
številni ne bodo verjeli, temveč bodo iskali lažne preroke. Kljub temu je
zapisal: »Čakal bom Gospoda, ki zdaj zakriva svoj obraz pred Jakobovo hišo, in
bom zaupal vanj« (Iz 8,17). Drugje je poln zaupanja dejal: »Glej, Bog je moja
rešitev, zaupam in se ne bojim, kajti moja moč in moja pesem je Gospod Bog, bil
je moja rešitev« (Iz 12,2). Prerok vabi tudi druge k zaupanju v Boga: »Zaupajte
v Gospoda vekomaj, kajti samo Gospod Bog je večna skala« (Iz 26,4). »V
mirovanju in zaupanju je vaša moč« (Iz 30,15). »Gospod je Bog pravice, blagor
vsem, ki zaupajo vanj« (Iz 30,18).
Prerok Izaija kliče gorje na tiste, ki ne zaupajo
v Gospoda: »Gorje njim, ki hodijo v Egipt po pomoč, se zanašajo na konje,
zaupajo v bojne vozove, ker jih je veliko, in v konjenike, ker so silno močni,
ne ozirajo pa se na Svetega Izraelovega in ne iščejo Gospoda!« (Iz 31,1).
Prerok je sam veliko trpel, v trpljenju in temi pa ga je reševalo zaupanje v
Boga. Zato svetuje vsem trpinom: »Kdor hodi v temi in nima luči, naj zaupa v
Gospodovo ime, naj se opira na svojega Boga« (Iz 50,10).
Prerok Jeremija ostro zavrača tistega, ki zaupa
samo v človeka, blagoslavlja pa moža, ki zaupa v Gospoda: »Preklet mož, ki
zaupa v človeka in se opira na meso, njegovo srce pa se odmika od Gospoda« (Jer
17,5). »Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo
zaupanje"«(Jer 17,7).
Mnogo spodbudnih misli o zaupanju v Boga
najdemo v svetopisemskih Pregovorih. Oglejmo si nekatere: »Zaupaj v Gospoda z
vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj« (Prg 3,5). »Kajti
Gospod bo tvoje zaupanje, varoval bo tvojo nogo pred zanko« (Prg 3,26). »Kdor
zaupa v svoje bogastvo, propade, pravični pa poganjajo kakor zelenje« (Prg
11,28). »Modri se boji in se ogiblje hudega, norec dela prestopke in zaupa
vase« (Prg 14,16). »Blagor mu, ki zaupa v Gospoda« (Prg 16,20). »Zaupaj v
Gospoda in pomagal ti bo« (Prg 20,22). »Zaupaj mi, sin moj, svoje srce, tvoje
oči naj imajo rade moje poti« (Prg 23,26). »Lakomnik izziva prepir, kdor pa
zaupa v Gospoda, ima vsega v obilju« (Prg 28,25). »Strah pred človekom
nastavlja zanko, kdor pa zaupa v Gospoda, bo obvarovan« (Prg 29,25).
V Knjigi modrosti je zapisano, da se Bog
razodeva »takim, ki vanj zaupajo« (Mdr 1,2). »Tisti, ki vanj zaupajo, bodo
spoznali resnico« (Mdr 3,9).
Vse te misli nam lahko pomagajo, da bomo za naprej
tudi mi bolj zaupali v Boga, v njegovo moč, dobroto, ljubezen in usmiljenje.
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar