Zelo mi je všeč ta rubrika v vaši reviji in sem se odločila, da vam ponovno pošljem pričevanje na to temo:
Če gledamo na molitev kot na nekaj bistvenega
za duhovno življenje, tako kakor je dihanje za telesno življenje, potem ni
nikoli odveč o tem premišljevati in se v tem vaditi.
Razumljivo je, da je za nas redovnice v
kontemplativnem redu to še toliko bolj pomembno, saj je pri nas to že po
pravilih na prvem mestu. Kljub temu pa to še ne pomeni, da ljudje v svetu ne
morejo delati tega še bolje od nas.
Moje razmišljanje se začenja s tišino in
poslušanjem. Glede tega bi posredovala odlomek iz Svetega pisma:
»Sin moj, če sprejemaš moje izreke in hraniš
pri sebi moje zapovedi, tako da tvoje uho posluša modrost, da nagibaš svoje
srce k razumnosti, da, če kličeš razsodnost, daješ svoj glas razumnosti, če jo
iščeš kakor srebro, jo odkopavaš kakor zaklade, tedaj boš razumel strah
Gospodov in boš dosegel spoznanje Boga. Kajti Gospod daje modrost, iz njegovih
ust prihajata spoznanje in razumnost … Tedaj boš razumel pravičnost in pravico,
poštenost in sleherno dobro pot. Kajti modrost pride v tvoje srce …« (Prg
2,1–10).
Iz tega odlomka je razvidno, da modrost prihaja
od Boga in da je z naše strani potrebno nastaviti uho, jo poslušati preko Božje
besede, po Svetem pismu, jo iskati kakor skrite zaklade in potem pustiti, da ta
modrost pride v srce, da zavzame ves prostor, da odžene vse ničeve misli in
želje in da v srcu zakraljuje, zavlada …
»Hkrati z njo so prišle k meni vse dobrine, po
njenih rokah neizmerno bogastvo« (Mdr 7,11). Z modrostjo pride vse dobro, pravo
veselje in nesebična ljubezen. Tako se potem molitev udejanja v življenju,
ljubezen se širi in veselje raste.
Po njej mi je prišlo vse dobro zame in za vse
bližnje. To je živa voda, Sveti Duh, ki se skriva za vsem tem, ki žubori iz
Božje besede in ki dela vse novo, prenavlja, očiščuje, osrečuje, ozdravlja in
vodi do prave sreče, po kateri hrepeni vsaka duša.
V tem duhu želim vsem veliko tišine, samote in
veliko časa za poslušanje Božje modrosti. Naj modrost vstopi v srce, da ga
prečisti, napolni in odpre za bližnje, kajti Božje kraljestvo mora rasti, Božja
milost mora najdi pot do duš in Božja ljubezen mora zmagati v nas in v svetu.
»Če imate vero kakor gorčično zrno …« Navidezno
se zdi nasprotno, ampak vera gore prestavlja … ker pri Bogu ni nič nemogoče!
Amen.
Marie –
Agnès de Jésus FCJ
Ni komentarjev:
Objavite komentar