FATIMA – OKNO UPANJA (25) - Dr. José Garrett o sončnem čudežu 2.

Med tem sončnim pojavom, ki sem ga nadrobno opisal, so se ob nekem času barve ozračja menjavale. Ne morem natančno določiti, ob katerem času, ker sta minila že dva dobra meseca in si nisem zapisal. Spominjam se, da ni bilo kmalu na začetku. Prej bi rekel, da je bilo proti koncu.

Ko sem še gledal v sonce, sem opazil, da se je okoli mene vse stemnilo. Pogledal sem to, kar je bilo blizu, in naravnal sem pogled v daljavo tja do skrajnega obzorja in vse je bilo modre barve (poldragega kamna ametista).

Predmeti, nebo in ozračje so bili iste barve. Pred menoj je bila modro obarvana skupina nizkih hrastičev, ki je metala na zemljo zelo temno senco (…)

V Fatimi je ozračje, čeprav je bilo modre barve, ostalo prozorno vse tja do skrajnega obzorja, ki se je razločno in jasno videlo, in nisem imel občutka, da bi energija vesolja upadla.

Ko sem še kar naprej gledal v sonce, sem opazil, da se je okolje zjasnilo. Kmalu zatem sem slišal kmeta, ki je stal blizu mene, spregovoriti z glasom groze: 'Ta gospa je rumena.'

V resnici se je prav tedaj vse, blizu in daleč, spremenilo in dobilo barvo starih, rumenih breskev.

Vsi ljudje so se zdeli bolehavi in zlatenični. Smejal sem se, ker so se mi zdeli zares grdi in zoprni. Slišal sem smeh drugih. Moja roka je prav tako bila rumena (…)

Vse te pojave, ki sem jih navedel in opisal, sem opazoval mirno in trezno, brez kakšne ganjenosti in zmede.«2/3

FATIMA – OKNO UPANJA (25) - Dr. José Garrett o sončnem čudežu 1.

Glavni in najbolj natančen dokument o sončnem čudežu in oblaku dima je poročilo, ki ga je 18. decembra 1917 napisal očividec dogodkov dr. José Marija de Proensa de Almeida Garrett. O sončnem čudežu je med drugim poročal:

»Sonce je nekaj trenutkov poprej zmagoslavno pretrgalo goste oblake, ki so ga zakrivali, da se je svetilo jasno in močno.

Pogled sem obrnil k temu magnetu, ki je privlačeval vse poglede, in sem mogel videti, da je bilo podobno plošči z jasnim središčem in bleščečim robom, svetlo in lesketajoče, vendar prijetno za oči.

Ni se mi zdela dobra primerjava, ki sem jo slišal še v Fatimi, da je bilo kakor temno-srebrna plošča. Bila je bolj jasna, močna, bogata in spremenljiva barva, ki se je lesketala kakor biser.

V ničemer ni bilo podobno luni v jasni noči, ker ga je bilo mogoče videti in čutiti kot živo nebesno telo. Ni bilo kakor okrogla luna in ni imelo iste temno-jasne barve.

Bilo je podobno zbrušenemu kolescu, izrezanemu iz bleščeče školjčne stene. To ni malo vredna primera slabe pesmi. Moje oči so tako videle.

Tudi ni bilo podobno soncu, ki ga človek gleda skozi meglo (ki je tedaj ni bilo), ker ni bilo motno, temno in zakrito.

V Fatimi je sonce imelo svetlobo in toploto ter se je razločno videlo. Rob pa je bil koničasto narezan.

Nebesni obok je bil zamegljen z belimi oblaki, med katerimi se je videlo jasno nebo, na katerem je tudi sonce bilo včasih jasno vidno.

Oblaki, ki so se počasi premikali od zahoda proti vzhodu, niso zmanjševali sončne svetlobe (ki ni motila), tako da so delali vtis (ki ga je lahko razumeti in razložiti), kakor da bi šli za soncem. Včasih se je zdelo, da so ti beli oblački, ki so drseli pred soncem, dobili roza barvo.

Čudovito je, da je bilo v sonce, ki je velikanski plamen luči in ognjena peč, mogoče dolgo časa gledati brez bolečine v očeh in ne da bi jim jemalo vid in jih slepilo.

V dveh kratkih presledkih je močno sonce vrglo iz sebe najbolj žareče in bleščeče žarke, ki so me prisilili, da sem obrnil pogled proč od njega.

Ves ta pojav z obema presledkoma vred je moral trajati okoli deset minut.

Ta lesketajoča se plošča se je vrtela z vrtoglavo naglico. Ni imelo bleska, ki ga ima nebesno telo s polno močjo. Vrtelo se je okrog svoje osi s čudovito hitrostjo.

Nenadoma se sliši krik, kakor klic na pomoč, vsega tistega ljudstva. Ne da bi zmanjšalo hitrost vrtenja okoli svoje osi, se sonce iztrga iz nebesnega oboka in se divje zažene proti zemlji, ki ji grozi, da jo bo strlo s težo svoje neizmerne ognjene snovi. So trenutki groznega vtisa. 1/3

Kako se bomo pripravili?

Sadovi Marijinega obiska so odvisni tudi od naše priprave nanj. V Fatimi tečejo priprave že od leta 2010. Ko je bil takrat papež Benedikt XVI. na Portugalskem in v Fatimi, je zaželel: »Naj sedem let, ki nas loči od stoletnice prikazovanj naše fatimske Gospe, pomaga do zmage njenega brezmadežnega Srca.« Tako je dejal, ker bo zmaga njenega brezmadežnega Srca predvsem zmaga Jezusovega presvetega Srca in zmaga vse Svete Trojice.

Kako naj se pripravljamo? Veselimo se Marijinega obiska! Pozneje bodo prišla še kakšna navodila. Že zdaj pa jo vsak dan pozdravljajmo, na primer z desetko rožnega venca. Morda bo kdo (vsaj kdaj) zmolil del rožnega venca. To bo pozdrav Mariji, ki prihaja in bo prišla. Mati Marija je Gospa [Kraljica] rožnega venca, kakor je sama o sebi povedala v Fatimi. V litanijah jo kličemo kot Kraljico svetega rožnega venca.

p. Anton

Povezanost s Slovenskim katoliškim shodom

Marija je obiskala Slovenijo leta 1997, od 29. avgusta do 26. decembra, ko se je ustavila in obilno delila milosti mnogim župnijam. Udeležba in navdušenje vernikov je bilo zelo veliko. Mati Marija je vodila nekakšen vseslovenski misijon in nas pripravljala na dvatisočletnico Kristusovega rojstva in svojega Božjega materinstva. Leta 2008 pa je priromala le v baziliko v Stično, od 12. do 22. junija, kamor so jo prihajali častit in prosit pod vodstvom svojih škofov duhovniki in verniki iz vseh slovenskih škofij.

Obisk leta 2016 pa bo nekaj posebnega. Z njim ne bomo praznovali le stoletnice fatimskih dogodkov, ampak bo ta obisk dal poseben poudarek našim družinam. V soboto, 21. maja 2016, torej dober teden po prihodu Marije romarice, bo Slovenski katoliški shod »Družina – pot Cerkve«. Odbor Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu si prizadeva, da bi fatimska Marija romarica predsedovala Katoliškemu shodu, prav tako pa tudi Slovensko –hrvaškemu shodu v Stični. Marija je Kraljica družine, kakor jo kličemo v litanijah. Ona je tudi zvezda nove evangelizacije in posrednica vseh milosti, ki jih potrebujejo naše družine, da zaživijo poglobljeno krščansko življenje. Ona bo pomagala, da bo vsebina Shoda zaživela v vsakdanjem družinskem življenju.

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI, Slovenijo bo obiskala fatimska Marija romarica

Lansko leto je Slovenska škofovska konferenca uradno zaprosila rektorja svetišča v Fatimi na Portugalskem, da Cerkvi na Slovenskem zagotovi kip fatimske Marije romarice za čas od 13. maja do 13. oktobra 2016. Rektor pater Carlos Cabecinhas je obljubil, da takrat dobimo kip št. 5. To bo zdaj v Sloveniji že tretji Marijin obisk, odkar je fatimski Marijin kip leta 1947 začel romati po svetu.

Originalni milostni kip fatimske Marije iz cedrovega lesa stoji v fatimski kapelici na mestu, kjer se je Devica Marija leta 1917 prikazovala trem pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti. Leta 1920 ga je po podatkih vidkinje Lucije izdelal kipar José Ferreira Thedim iz portugalskega mesta Braga. Ta kip je bil na željo papeža Janeza Pavla II. leta 1984 in 2000 prepeljan v Vatikan, da je papež pred njim posvetil svet Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Tudi sedanji papež Frančišek je pred tem originalnim kipom na Trgu sv. Petra oktobra 2013 izvršil posvetitev Mariji, ko so bila zbrana različna marijanska gibanja in skupnosti z vsega sveta, tudi skupina iz Slovenije.

Da bi mogla fatimska Marija neprestano romati po vsem svetu, je isti kipar, ki je naredil originalni kip, po njem izdelal še enega. Dne 13. maja 1947 ga je okronal Manuel Mendes, nadškof iz Evore. Tedaj so kip odpeljali na Nizozemsko v Maastricht, da je predsedoval mednarodnemu marijanskemu kongresu. Nato je večkrat obšel ves svet, prinašajoč sporočilo miru in ljubezni. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je kak milostni kip preromal vse celine sveta. Fatimska Mati Božja je pritegnila velike množice ljudi, tudi pripadnike drugih ver in neverne. Po njej so ljudje prejeli mnogo milosti in se spreobračali. Poročajo tudi o čudežih. Versko življenje se je poglobilo.

Da bi bilo mogoče ustreči vedno številnejšim prošnjam, je bilo v zadnjem času po originalnem kipu narejenih, blagoslovljenih in okronanih še nekaj kipov, da so na razpolago za posamezne dežele, škofije in tudi župnije ter romarska središča. Zlasti pred fatimsko stoletnico je veliko povpraševanj. Zadnji, dvanajsti kip, je bil narejen in blagoslovljen v kapeli prikazovanj leta 2013 in je takoj odpotoval v Brazilijo, kjer bo to veliko deželo preromal od 13. maja 2013 do 13. oktobra 2017. Tako bo Brazilija proslavila fatimsko stoletnico in se poglobila v veri in ljubezni do Device Marije.

Kakšen pomen ima romanje fatimskega Marijinega kipa po vsem svetu? Zakaj naj bi prišel tudi k nam, saj imamo Marijine kipe tudi doma? Zakaj sta papeža Janez Pavel II. in Frančišek dala prav fatimski kip pripeljati v Vatikan? Lahko bi rekla: »Saj imamo v Rimu veliko znamenitih Marijinih kipov, ki po umetniški vrednosti daleč prekašajo fatimski kip, ki ni niti sto let star.« Marija si je izbrala prav Fatimo kot poseben kraj Božje milosti. Izkustva po vsem svetu in tudi v Sloveniji kažejo, kako Marijin obisk vodi k Jezusu in zvestejšemu življenju po evangeliju. Fatima je tesno povezana z dogajanji v vesoljni Cerkvi in s papeži, posebej z Janezom Pavlom II., z atentatom nanj in s posvetitvijo sveta Marijinemu brezmadežnemu Srcu, predvsem pa s padcem komunizma.