Romanje na Brezje ob sprejemu Marije Romarice 12. maja 2016

Letos bo prva fatimska pobožnost ob sprejemu Marije Romarice v četrtek, 12. maja ob 18.00 na Brezjah. Slovesnost sprejema in somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. Iz Stične bomo z avtobusom krenili ob 16.00. Ustavili se bomo tudi na Rakovniku v Ljubljani okrog 16.30. V avtobusu je še več prostih mest.
Prijavite se čimprej na tel. 01/78 77 100 ali na E pošto: anton.nadrah@rkc.si

FATIMA – OKNO UPANJA (27) Frančišek

V prejšnjih številkah našega glasila smo spoznavali sporočila angela miru in Device Marije trem pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti. Zdaj se bomo nekaj časa poglabljali v življenje posameznih fatimskih vidcev, med katerimi sta Frančišek in Jacinta Marto že blažena in teče zanju cerkveni postopek, da bi bila prišteta med svetnike. Za glavno fatimsko vidkinjo Lucijo dos Santos se je škofijski postopek v škofiji njene smrti, to je Coimbra – kjer je v samostanu karmeličank živela – tudi že začel, da bi bila prišteta med blažene. Priporočajmo se jim v svojih potrebah.

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI Romanje papeža Frančiška v Fatimo

Papež Frančišek bo leta 2017 za stoletnico Marijinih prikazovanj poromal v Fatimo na Portugalskem. To je krajevni škof Antonio Marto sporočil po pogovoru s svetim očetom. Frančišek bo tako četrti papež, ki bo obiskal to božjo pot.
Da je papež zelo povezan s fatimsko Gospo, razodeva dejstvo, da je kmalu po svoji izvolitvi marca 2013 izročil svoj pontifikat v varstvo Naše ljube fatimske Gospe. Maja 2013 je lizbonski patriarh José da Cruz Policarpo na željo papeža Frančiška njegov pontifikat posvetil fatimski Materi Božji. Ko so se oktobra 2013 v Fatimi zbrala marijanska gibanja in združenja, je dal papež prepeljati v Rim originalni milostni kip Matere Božje, ki že skoraj sto let v kapeli prikazovanj privablja velike množice.
Papež Benedikt XVI. je bil leta 2010 tretji papež, ki je obiskal to božjo pot. Bl. Pavel VI. je prišel v Fatimo leta 1967, sv. Janez Pavel II. je tja romal v letih 1982, 1991 in 2000. Prav na fatimski dan, 13. maja 1981, ga je hudo ranil turški terorist Ali Agca. Da je takrat na Trgu svetega Petra ostal živ, je pripisoval varstvu fatimske Marije.

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (26) Sedaj ni več mogoče dvomiti

Po Mariji je deloval Bog. On je bil pri vseh Marijinih prikazanjih navzoč in dejaven. S sončnim čudežem je potrdil resničnost Marijinih prikazovanj in sporočil. S tem je hotel doseči, da bi Marijina sporočila vsi sprejeli in se po njih ravnali.

Fatima je postala milostni kraj, kraj številnih romanj. Kljub tako izrazitemu sončnemu čudežu pa so mnogi ostali še naprej neverni in so skupaj z oblastniki romanja ovirali in sramotili. Ni pa jih bilo tako malo, ki jim je čudež pomagal, da so postali verni. Duhovnik Manuel Pereira da Silva je še istega dne pisal kanoniku Antonu Pereira de Almeida pismo, v katerem po opisu čudeža nadaljuje:

»Vsi so pokleknili, mnogi tudi v blato. V razkošnem vozu, ob katerem je stal dr. Formigon, se elegantno oblečena gospa srednjih let obrne k fantu, ki je bil videti kot visokošolec, in ga vpraša z neizrekljivo ganjenostjo:

'Moj sin, ali še dvomiš o bivanju Boga?'

'Ne, moja mati,' odgovori mladenič z objokanimi očmi. 'Ne, sedaj ni več mogoče.'«

Za vero je poleg razumskega spoznanja, da je verovati pametno, potrebna človekova volja, da je pripravljen po veri tudi živeti. Poleg tega je vera predvsem Božji dar, za katerega mora biti človek v vsej ponižnosti in hvaležnosti popolnoma odprt.

Kljub mnogim Kristusovim čudežem v času njegovega javnega delovanja je večina ljudi ostala neverna. Dogodilo se je in se še danes uresničuje, kar hoče povedati Jezus v priliki o hudobnem bogatašu in ubogem Lazarju. Neusmiljeni bogataš je po smrti prišel v kraj trpljenja, ubogi Lazar pa v Abrahamovo naročje. Bogataš je prosil Abrahama, naj pošlje na zemljo Lazarja, da bo posvaril njegovih pet bratov, da tudi oni po smrti ne bodo prišli v kraj muke. »Abraham pa je rekel: 'Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!' Ta pa je odvrnil: 'Ne, oče Abraham, temveč če kdo od mrtvih pride k njim, se bodo spreobrnili.' On pa mu je rekel: 'Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, tudi če kdo vstane od mrtvih'« (Lk 16,19–31).

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI, Slovenijo bo obiskala fatimska Marija romarica

Lansko leto je Slovenska škofovska konferenca uradno zaprosila rektorja svetišča v Fatimi na Portugalskem, da Cerkvi na Slovenskem zagotovi kip fatimske Marije romarice za čas od 13. maja do 13. oktobra 2016. Rektor pater Carlos Cabecinhas je obljubil, da takrat dobimo kip št. 5. To bo zdaj v Sloveniji že tretji Marijin obisk, odkar je fatimski Marijin kip leta 1947 začel romati po svetu.

Originalni milostni kip fatimske Marije iz cedrovega lesa stoji v fatimski kapelici na mestu, kjer se je Devica Marija leta 1917 prikazovala trem pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti. Leta 1920 ga je po podatkih vidkinje Lucije izdelal kipar José Ferreira Thedim iz portugalskega mesta Braga. Ta kip je bil na željo papeža Janeza Pavla II. leta 1984 in 2000 prepeljan v Vatikan, da je papež pred njim posvetil svet Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Tudi sedanji papež Frančišek je pred tem originalnim kipom na Trgu sv. Petra oktobra 2013 izvršil posvetitev Mariji, ko so bila zbrana različna marijanska gibanja in skupnosti z vsega sveta, tudi skupina iz Slovenije.

Da bi mogla fatimska Marija neprestano romati po vsem svetu, je isti kipar, ki je naredil originalni kip, po njem izdelal še enega. Dne 13. maja 1947 ga je okronal Manuel Mendes, nadškof iz Evore. Tedaj so kip odpeljali na Nizozemsko v Maastricht, da je predsedoval mednarodnemu marijanskemu kongresu. Nato je večkrat obšel ves svet, prinašajoč sporočilo miru in ljubezni. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je kak milostni kip preromal vse celine sveta. Fatimska Mati Božja je pritegnila velike množice ljudi, tudi pripadnike drugih ver in neverne. Po njej so ljudje prejeli mnogo milosti in se spreobračali. Poročajo tudi o čudežih. Versko življenje se je poglobilo.

Da bi bilo mogoče ustreči vedno številnejšim prošnjam, je bilo v zadnjem času po originalnem kipu narejenih, blagoslovljenih in okronanih še nekaj kipov, da so na razpolago za posamezne dežele, škofije in tudi župnije ter romarska središča. Zlasti pred fatimsko stoletnico je veliko povpraševanj. Zadnji, dvanajsti kip, je bil narejen in blagoslovljen v kapeli prikazovanj leta 2013 in je takoj odpotoval v Brazilijo, kjer bo to veliko deželo preromal od 13. maja 2013 do 13. oktobra 2017. Tako bo Brazilija proslavila fatimsko stoletnico in se poglobila v veri in ljubezni do Device Marije.

Kakšen pomen ima romanje fatimskega Marijinega kipa po vsem svetu? Zakaj naj bi prišel tudi k nam, saj imamo Marijine kipe tudi doma? Zakaj sta papeža Janez Pavel II. in Frančišek dala prav fatimski kip pripeljati v Vatikan? Lahko bi rekla: »Saj imamo v Rimu veliko znamenitih Marijinih kipov, ki po umetniški vrednosti daleč prekašajo fatimski kip, ki ni niti sto let star.« Marija si je izbrala prav Fatimo kot poseben kraj Božje milosti. Izkustva po vsem svetu in tudi v Sloveniji kažejo, kako Marijin obisk vodi k Jezusu in zvestejšemu življenju po evangeliju. Fatima je tesno povezana z dogajanji v vesoljni Cerkvi in s papeži, posebej z Janezom Pavlom II., z atentatom nanj in s posvetitvijo sveta Marijinemu brezmadežnemu Srcu, predvsem pa s padcem komunizma.

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (24) Sem Gospa rožnega venca

Poglejmo Lucijino pripovedovanje v četrtem Spominu:

»Od doma smo odšli že precej zgodaj, ker smo računali, da se bomo na poti veliko zamudili. Res se je ljudi kar trlo. Lilo je kot iz škafa. Ker se je moja mati bala, da je tisti dan zadnji v mojem življenju, se ji je zaradi negotovosti, kaj se bo zgodilo, trgalo srce in me je hotela spremljati. Po poti so se ponavljali prizori prejšnjega meseca, le da jih je bilo več in so bili še bolj ganljivi. Niti globoko blato na poteh ni oviralo teh ljudi, da ne bi pokleknili v milo proseči in ponižni drži. Ko smo prišli v Covi da Iria do črnike, sem po notranjem nagibu prosila ljudi, naj zaprejo dežnike, da bomo molili rožni venec. Malo zatem smo videli odsev svetlobe in takoj našo Gospo nad črniko.

‘Kaj hočete od mene?’

‘Hočem ti povedati, naj tukaj naredijo kapelo meni v čast. Sem Gospa rožnega venca. Še naprej vsak dan molite rožni venec. Vojna se bo končala in vojaki se bodo v kratkem vrnili domov.’

‘Prositi Vas moram veliko stvari, da bi ozdravili nekatere bolnike in spreobrnili nekatere grešnike ter še mnogo drugega …’

‘Nekatere bom ozdravila, drugih ne. Morajo se poboljšati in prositi odpuščanja za svoje grehe.’

In bolj žalostna je rekla:

‘Naj ljudje ne žalijo več Boga, našega Gospoda, ki je že zelo žaljen.’

Razprostrla je roke, da so zažarele v soncu. Medtem ko se je dvigala, se je odsev njene svetlobe odbijal na soncu.«