Bog Sin prinaša mir iz Marijinega naročja

Bog je svet tako ljubil, da mu je podaril svojega Sina, to je dar. In ko je Bog podaril svojega Sina Mariji, kaj je ona storila? Takoj, ko je Jezus vstopil v njeno življenje, je Marija začela oznanjati veselo novico. Sveto pismo nam poroča, da je ob Marijinem prihodu v hišo sorodnice Elizabete, od veselja poskočilo dete v Elizabetinem telesu. Jezus je, ko je bil še v Marijinem telesu, prinesel mir Janezu Krstniku, otroku, ki je prvi oznanjal njegov prihod. In če to ne bi zadoščalo – kot da ne bi bilo dovolj, da Bog Sin postane eden izmed nas in nam prinaša radost iz Marijinega naročja – je Jezus tudi umrl na križu, da bi potrdil to največjo ljubezen. On je umrl zate in zame, za gobavce, za tiste, ki umirajo od lakote, za brezdomce, ki tavajo po ulicah, ne samo v Kalkuti, tudi v Afriki in drugod.

Blažena mati Terezija

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II - DRUGI DAN, JEZUS KRISTUS

DRUGI DAN: JEZUS KRISTUS

Po 27. aprilu 2014 namesto »Blaženi« molimo »Sveti«. Devetdnevnico molimo pred njegovo razglasitvijo za svetnika 27. aprila, pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Jezus, naš mir

Jezus Kristus! Sin večnega Očeta, Sin Žene, Marijin Sin, ne pusti nas v oblasti naših slabosti in našega napuha! O utelešena polnost! Stoj ob strani vsem ljudem na tej zemlji! Bodi ti naš Pastir! Bodi naš mir! Naredi nas za ribiče ljudi. Gospod Jezus, kot si nekoč poklical prve učence, naj hodijo za teboj in postanejo ribiči ljudi, tako naj tudi danes odmeva v naših srcih tvoje ljubeče povabilo: “Hodi za menoj!” Nakloni mladim, fantom in dekletom, milost, da se bodo radi odzvali tvojemu klicu. Podpiraj apostolska prizadevanja naših škofov, duhovnikov, posvečenih oseb. Podari vztrajnost našim bogoslovcem in vsem tistim, ki želijo vse svoje življenje posvetiti tvoji službi. Prebudi v naših skupnostih misijonarsko gorečnost. Pošlji, Gospod, delavcev na svojo žetev in ne dopusti, da bi se človeštvo izgubilo zaradi pomanjkanja pastirjev, misijonarjev in oseb, ki so posvetile svoje življenje evangeljskemu cilju. Mati Cerkve in vzor občestva, pomagaj nam reči “da” Gospodu, ki nas kliče k sodelovanju z odrešenjskim Božjim načrtom. Amen.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Blaženi Janez Pavel II., prosi za nas.

Šopek Materi Mariji

Zateci se k njej, ki ščiti vernike

Kadar tvoje oči zalijejo solze, se zateci k njej, ki tolaži žalostne. Kadar tvoje trpljenje postane neznosno, se zateci k njej, ki ščiti vernike. Kadar padeš v greh, se zateci k njej, ki je pribežališče grešnikov. Posnemaj Devico Marijo in sprejemaj vse tiste, ki se k tebi zatekajo. Tako boš za svoje brate in sestre vir veselja in upanja. Marija je celostno živela za Jezusa. Njeno poslanstvo je bilo sodelovati z njim pri odrešitvi ljudi. Vsa Marijina slava namreč prihaja od Jezusa. Ona ne bi bila nič, če njen Sin ne bi bil Gospod Jezus, in če ne bi vse svoje življenje posvetila njemu. Tudi tvoje življenje, če je ločeno od Gospoda, nima nobene vrednosti.

Kardinal Van Thuan

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - PRVI DAN, BOG OČE VSEMOGOČNI

Po 27. aprilu 2014 namesto »Blaženi« molimo »Sveti«. Devetdnevnico molimo pred njegovo razglasitvijo za svetnika 27. aprila, pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

PRVI DAN: BOG OČE VSEMOGOČNI

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Čas je, da se vrnemo k Bogu!

Svet potrebuje Boga, v katerega ljudje tako malo verujejo in ga tako malo častijo, tako malo ljubijo in tako malo ubogajo. On ne molči, toda pričakuje ponižno tihoto poslušanja. Njegovo neskončno spoštovanje naše svobode ni šibkost: z nami ravna tako, ker smo njegovi otroci. Dopustimo, da se njegova beseda dotakne našega srca. On je upanje za slehernega človeka in temelj njegovega izvirnega dostojanstva. Za slepo se je namreč izkazala vsaka ideologija, ki je hotela postaviti človeka na mesto Boga, stvar na mesto Stvarnika. Prav in dolžnost je poudarjati in varovati »človekove pravice«; še prej pa je treba priznati in spoštovati »Božje pravice«. Če zanemarimo Božje, tvegamo, da izničimo tudi človeške. Dovolite mi, da zakličem na glas: »Čas je, da se vrnemo k Bogu!« Od tistega, ki še nima milosti vere, se terja pogum, da jo išče z zaupanjem, vztrajnostjo in odprtostjo. Od tistega pa, ki milost vere že ima, se pričakuje, da jo ceni kot najdragocenejši zaklad svojega bivanja, da jo korenito živi in zanjo goreče pričuje.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Blaženi Janez Pavel II., prosi za nas.

Pogovori z Jezusom (3)

Vsa Sveta Trojica te je obdarovala

Predragi moj obdarovanec, moja ljubezen do tebe ni samo v mojih besedah in je čisto konkretna. Kaže se v mojih darovih in darovih vse Svete Trojice.

Temeljni dar, ki si ga od mene in od vse Svete Trojice prejel, si ti sam. Vse, kar si in kar imaš, je Božji dar. Samo grehi so popolnoma tvoji. V tebi je združenih mnogo Božjih darov: neumrljiva duša, razum, svobodna volja, zmožnost čustvovanja in spominjanja, telo s svojimi močmi. Sad si moje ljubezni ter ljubezni Očeta in Svetega Duha. Z Očetom in Svetim Duhom sem te želel imeti, zato živiš.

S starozaveznim psalmistom lahko sebe doživljaš kot čudovit Božji dar: Zares, ti si ustvaril moje ledvice, me stkal v materinem telesu. Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen, čudovita so tvoja dela, moja duša to dobro pozna.

Vse, kar te obdaja, je dar moje ljubezni skupaj z ljubeznijo Očeta in Svetega Duha. Svetniki so videli v vsaki cvetlici, travi in ptici moj dar, mojo ljubečo pozornost.

Največji dar, ki ti ga dajem, sem jaz sam, je vsa Sveta Trojica. Podaril sem se ti že z učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem, saj sem zaradi tebe in tvojega odrešenja prišel na svet. Podaril sem se ti pri svetem krstu, ko si postal Božji otrok in je vsa Sveta Trojica začela prebivati v tebi. Kako nekaj velikega je, biti Božji otrok, svetišče Svetega Duha, svetišče vse Svete Trojice! Vedno znova se ti podarjam pri mašni daritvi v Božji besedi in še zlasti pod podobo kruha in vina.

Gospod Jezus, moj Stvarnik in Odrešenik, zahvaljujem se ti za vse velike Božje darove. Ugotavljam, da sem premalo hvaležen. Sploh se nisem zavedal, da je vse, kar imam in kar me obdaja, razen grehov, tvoj dar. Najbolj pa moram biti hvaležen, da si ti, Jezus, in vsa Sveta Trojica, moj najdragocenejši dar. Kako bi moral biti hvaležen, da smem biti pri sveti maši, kjer se ti zame in za vse ljudi vsak dan daruješ na brezštevilnih oltarjih po vsem svetu. Ni je ure in ne minute, v kateri ne bi kak tvoj duhovnik izgovarjal posvetilnih besed nad hostijami in kelihom z vinom: To je moje telo. Te je moja kri. Gospod, nauči me, da bom živel v stalnem zahvaljevanju!

Škof Rožman, apostol prvih petkov in sobot (11)

Rožmanova posvetitev 1955

Proti koncu Marijinega leta 1954 je, kakor poroča Kolarič, škof Rožman »povabil vse zamejske in zdomske Slovence, da bi se leta 1955 še enkrat posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. V članku Marijino desetletje, ki ga je napisal za lurško leto 1958, je pomen in uspeh prve in druge posvetitve takole označil: 'V Marijinem letu smo začeli s pripravami, da bi se Slovenci, ki bivajo v svobodnem svetu, posvetili brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Mnogi so se bili že prej posvetili, ti bi posvetitev ponovili; drugi pa, ki se še niso, bi posvetitev opravili prvič. Odziv na povabilo k posvetitvi je bil obilen. Iz vseh delov sveta so prihajale podpisane posvetilne listine, ki smo jih vezali v dve debeli knjigi in jih v nedeljo, 3. julija 1955, izročili Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah v Lemontu. Tam čakajo, da jih bomo ob ugodni priložnosti nesli na prvotni dom Marije Pomagaj na Brezje v Sloveniji. V duhu so bili z nami tudi Slovenci v domovini, ki so se v velikem številu že med sovražno okupacijo posvečevali Marijinemu Srcu. Tako smemo reči, da se je večji del Slovencev posvetil Mariji. Prepričan sem, da je Marija to posvetitev naklonjeno sprejela in smemo z vso trdnostjo vanjo zaupati, ki nam je v času največje nevarnosti edina Vladarica in Mati in nam bo posebno še tedaj, kadar bodo odločevali usodo našega malega naroda za bodoče stoletje. V večnosti bomo šele spoznali, kako odločilno je bilo za Slovence leto, v katerem smo se posvetili brezmadežnemu Srcu Marijinemu.«

Druga posvetitev Slovencev Marijinemu Srcu se je izvršila v Lemontu, na ameriških Brezjah 3. julija 1955.

Škof zdaj v večnosti spoznava vse milosti in blagoslove, ki jih je slovenskemu narodu za čas in za večnost prinesla posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu.

26. junija 1955 je na Božji poti v Midlandu, v svetišču kanadskih mučencev, v Kanadi poudaril vidne uspehe naše posvetitve med 2. svetovno vojno: »Pripravila nas je Marija na skrajne žrtve: Ene za žrtev življenja v mukah in strašni smrti, druge na težko in negotovo pot begunstva, tretje, ki so ostali v domovini, na stanovitnost in zvestobo v preganjanju, da morejo v težkih preizkušnjah živeti po veri in iz vere (…)

Zaupajmo sebe in svoje, žive in mrtve, njej (Mariji) – in ne plašimo se! Pogumno, na njeno roko oprti, stopajmo naprej! Če ne prihaja velika doba vidnejše zmage Kristusove, pa bomo posamezni, eden za drugim – po Marijinem vodstvu – vstopili v slavo njenega Sina – Jezusa« (J. Kolarič, Škof Rožman III, 147–148).

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC

Ob 30-letnici posvetitve sveta Marijinemu brezmadežnemu Srcu

Škof Pavel Hnilica, Janez Pavel II. in posvetitev JMS

Deseta obletnica obiska v Stični

Dne 25. marca 2014 bo minilo 30 let od posvetitve sveta in Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki jo je izvršil bl. Janez Pavel II. Ob tej priložnosti ponovno objavljamo zanimivo pričevanje škofa Pavla Hnilice, ki je bil zelo povezan s svetim očetom Janezom Pavlom II. in s sestro Lucijo ter z materjo Terezijo iz Kalkute. Ko je bila slovenska skupina v juniju 2000 v Rimu na mednarodnem evharističnem kongresu, nam je v predavanju med drugim dejal:

»Začel se je širiti glas, da posvetitev, ki jo je izvršil sveti oče leta 1984, ni bilo takšna, kakršno je hotel Bog, da naj bi to rekla sestra Lucija. Vprašal sem jo in ona je odgovorila:

'Sveti oče je naredil vse, kar je bilo možno, in Bog je zadovoljen.'

Vprašanje pa je, koliko škofov se je pridružilo temu papeževemu dejanju posvetitve. Posvetitev je bila veljavna, vendar ni bila popolna, ker so manjkali nekateri škofje. Manjkala pa je tudi udeležba vernikov, kajti Marija je naročila, 'naj se vsa moja Cerkev, od glave do zadnjega uda, posveti mojemu Srcu in naj to posvetitev širi'. Naročila je tudi pobožnost prvih sobot.

Po padcu komunizma so govorili, da je ta največji čudež v zgodovini posledica posvetitve. Zgodovina ne pozna primera, da bi se takšen imperij zrušil na tako miren in human način.

Do zmage Marijinega Srca še ni prišlo, ker manjkajo škofje in tudi verniki (…)

Danes je Marijina vloga podobna vlogi, ki jo je imel Abraham pred Sodomo in Gomoro. Če bi se našlo tistih deset pravičnih, bi bila Sodoma in Gomora lahko rešena. Sveti oče je vprašal, koliko pravičnih je potrebno danes, da bi rešili svet. Jaz sem mu rekel, da tega ne vemo, to ve Marija in nam ne da miru, dokler ne bomo izpolnili vseh pogojev (…)

V tem pontifikatu se uresničuje zmaga Marijinega brezmadežnega Srca in tudi zmaga Jezusovega usmiljenega Srca. Jezus je rekel sestri Favstini: 'Zmaga brezmadežnega Srca moje Matere bo zmaga Svete Trojice' (…)

Na dan posvetitve Rusije 1984. leta sem bil v Kremlju, v muzeju, pred Vladimirsko ikono Matere Božje. Besedilo za mašo v latinščini sem imel v časopisu Pravda, ki sem ga držal v rokah. Steklenička od zdravil je bila kelih, hostije sem imel v najlon vrečki. Preden sem začel maševati, sem obnovil papeževo posvetitveno molitev in tudi potem, ko je bil Jezus že navzoč po spremenjenju. To je bila najbolj doživeta maša v mojem življenju. Dejal sem: 'Danes je največji dan za Rusijo. Kajti Jezusov namestnik skupaj z nasledniki apostolov polaga Rusijo v Marijino brezmadežno Srce. Zato bo Marija osvobodila Rusijo od satana. Bog je zaupal Rusijo Mariji tudi po svojem namestniku papežu' (…)

Ko sem povedal to svojo izkušnjo svetemu očetu, je imel solzne oči in mi je rekel:

'Marija te je tisti dan vodila za roko.'

In jaz sem rekel:

'Ne, sveti oče, nosila me je v naročju.'

Kajti jaz sem bil v veliki nevarnosti, vendar sem izgubil občutek za nevarnost. Z mano je bil moj tajnik, potovala sva v civilu, oblečena kot turista, in on je dejal:

'V Moskvi nisem prepoznal očeta Pavla, bil je popolnoma spremenjen. Vsem je dajal okrog vratu čudodelno svetinjico. Če bi srečal Brežnjeva, bi storil isto.'«

Ko je bil škof Pavel Hnilica 20. junija 2004 v Stični, je med predavanjem povedal:

»Janez Pavel II. je gotovo papež Fatime in hkrati tudi papež Božjega usmiljenja. Potem ko je bil izvoljen za papeža, sem mu pri prvem srečanju z njim rekel: 'Sveti oče, zelo sem srečen in čestitam Vam, da ste postali Petrov naslednik, da ste bili izvoljeni na njegov sedež. Prepričan sem, da je Vaše prvo poslanstvo, prvo dejanje, največje Vaše dejanje posvetitev Rusije, skupaj s škofi, Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Če tega ne boste dosegli in izvršili v času svojega papeževanja, potem Vaše papeževanje pač ne bo dopolnjeno, dovršeno.'

Sveti oče mi je odvrnil: 'Če pridobiš škofe, sem pripravljen izvršiti to posvetitev.'

Morda je papeža k dejanju posvetitve še bolj opogumil njegov atentator Ali Agca, ki je nanj streljal 13. maja l981. V tem dogodku atentata je namreč papež videl, da je materinska roka, ki je tek krogle tako vodila, da je ostal živ, izrazila tudi svojo voljo, da to dejanje posvetitve res tudi izvrši.

Ko je po treh mesecih papež prišel iz bolnišnice, sem mu podaril kip fatimske Matere Božje, kip, ki je na mnogih fotografijah (fotografija kaže papeža, ki se z roko dotika kipa). Bilo je 22. avgusta l981, ko sem papežu izročil fatimski kip.

V teh treh mesecih, v boju med življenjem in smrtjo, je papež jasno spoznal, da je za rešitev sveta pred brezbožnim komunizmom in nevarnostjo atomske bombe potrebna posvetitev Rusije v skladu s fatimskim naročilom. Papež je najprej kip fatimske Matere Božje blagoslovil, nato ga je poljubil na srce (to je razvidno iz druge fotografije). Potem je ostal v razpoloženju svojega gesla: 'Totus tuus!'«

An